Hey :wave:!
Izvedeli smo že, da je bila Brenda izbrana za prvakinjo Bradavičarke, a to kar se bo zdaj zgodilo, še ne vemo :no_mouth: ...
KMALU SPET NAZAJ
"Brenda, Brenda, si budna," je nenadoma zaslišala Brenda in počasi odprla oči.
Bila je v bolnišnici in ležala je na postelji, ob njej pa je sedel David.
"Kaj se je zgodilo," je vprašala Brenda.
"Bila si izbrana za prvakinjo Bradavičarke in ravnateljica te je poklicala, ti pa si takrat padla iz stola. Bila si nezavestna, zato smo te pripeljali sem," je odgovoril David.
"Sem res izbrana?"
"Da, si. Naša ravnateljica je hotela, da te zaradi tega diskvalificiramo, če se boš strinjala, a Lonsonova je zatrjevala, da moraš iti, če si bila izbrana."
"Ta prekleta Lonsonova. In kdaj grem od tu nazaj na Beauxbatons?"
"Zdaj, tako so mi rekli. Javil sem se, da te pospremim."
Brenda je vstala in David ji je pomagal.
"Ampak, David! Kako bova prišla nazaj? Nimaš metle s sabo."
"Pravzaprav obstaja še lažji način kot metla."
"In kaj je ta način?"
David je iztegnil desno roko proti Brendi.
"Primi me za roko."
Brenda je s sicer malo strahom prijela za Davidovo roko. Nenadoma sta prišla v nekakšnem vrtinec in po nekaj sekundah sta bila že pred vhodnimi vrati Beauxbatonsa.
"Kaj ... kaj je bilo to?"
"Izdejanila sva se. Dobro si šla skozi za prvič. Večina jih bruha."