Aa zadnji del je bil pred 13 dneviii. :o
No uživajte v temuu<33
*****
"Psst Lady si budna?" Zagodrnjala sem ob tihem šepetu in se prevalila na bok. Nekdo ob meni se je zasmejal. "Lady! Vstani lenobica mala!" Spet smeh. Nekdo me je pobožal za ušesi, da sem odprla oči. Zagledala sem Evo, ki se je smehljala in spečega Uroša zraven nje. Na glas je smrčal in zdaj sem vedela od kje Evin smehljaj. Tudi jaz sem se nasmehnila. "Ga vidiš Lady? Kakšna smrčoba." Zasmejala sem se nato pa ujela njen pogled. Pogled s katerim je opazovala Uroša. Njene gozdno zelene oči so ga na daleč objemale. Svetlikale so se ob pogledu nanj.
*i*Presneto!*i*
Res je zaljubljena vanj. Spet sem si dovolila do smehljaja. Nato sem se spomnila Reyna. In najine prejšnje noči. Ko sva sedela ob potočku in opazovala zvezde. Najinega poljuba.
Videla sem Evo, ki mi je nekaj govorila a jaz sem bila zatopljena v svoje misli. Razgledala sem se po šotoru. Bil je najin šotor z Urošem. Torej je Reyn sam v svojem šotoru. Ne da bi razmišljala sem se skobacala iz šotora in zlezla v enega poleg naju. Spal je čisto mirno in ob pogledu nanj mi je zaigralo srce. Le opazovanje je bilo zame dovolj. Vsak trenutek, ko sem ga lahko vsaj opazovala je bil zame pomemben. Nenadoma se je premaknil in videla sem kako je odprl oči, da je strmel naravnost vame. Najprej jih je razširil v šoku, ko se me je prestrašil, nato pa jih zmehčal in se mi nasmehnil.
"Lady?" Njegove oči so se zasvetlikale.
"Jutro zaspanec. Malo sem te prišla... khm pogledat. V najinem šotoru sta Eva in Uroš. Saj veš. Čisto navdušena en nad drugim."
Nasmehnila sem se on pa se je dvignil po konci.
"Res? Prav tako kot midva?"
Poljubil me je na čelo nato pa me objel z eno tačko.
"Kako si drugače?"
Pomislila sem. Samo en odgovor je obstajal.
"Odlično sem. Ti?"
"Enako."
Nato je med nama zavladala tišina.
"Se spomniš včeraj, ko si bil bolj zadržan glede svoje preteklosti? Hotela sem ti samo povedati, da bom tu vedno zate, če boš želel govoriti," zavzdihnil je in pogled usmeril v tla. "Včasih je govoriti dobro, veš? Včasih moramo samo govoriti." Nato sem tudi jaz zavzdihnila. Spomnila sem se kako sem vse povedala Lisi. Reyn se je obrnil k meni in se prisiljeno nasmehnil.
"Lady oprosti. Včeraj sem lagal, ko sem rekel, da mi je o tem prijetno govoriti. Vsakič, ko se spomnim na to..."
"...začutiš tesnobo in si želiš, da bi na to lahko le za minuto pozabil."
Presenečeno me je pogledal.
"Reyn misliš, da mi to ni znano?" zasmejala sem se. "Vsak dan se spopadam s tem."
Stisnil je mojo tačko jaz pa sem se vzravnala.
"Veš kaj? Začniva z majhnimi stvarmi. Vsak naj recimo pove ime ene osebe, ki je vključena v njegovo preteklost."
Nasmehnila sem se mu in mu še jaz stisnila tačko. Zasmejal se je.
"Daj no!"
Proseče sem ga pogledala.
"Prav no..."
Zavil je z očmi, da sem ga lahko videla nato pa ga na rahlo boksnila.
"Ti začneš!"
Je vzkliknil še preden bi lahko prišla do besede.
Zasmejala sem se a moj nasmeh je izginil, ko sem pomislila s katerim imenom naj začnem.
"Pika."
Sem izdavila. Trudila sem se, da bi odgnala solze. Ona je prva v moji preteklosti. Naj tudi začnem z njo.
Reyn mi je še močneje stisnil roko.
"Uspelo ti je, bravo!"
Zasmejala sem se ob njegovem glasu.
"No zdaj pa si ti."
Tudi njegov obraz se je malenkost zmračil.
"Nevem koga naj omenim." Je mencal.
"Reyn..."
Verjetno sem izgledala kot kakšna tečna učiteljica saj je prasnil v smeh.
"Izmikaš se odgovoru! Povem ti, da je lažje potem, ko poveš!"
Zrl je v tla.
"Daj no. Začni naprimer... z imenom tvoje sestrice! Saj si govoril o njej?"
Pogledal me je in za trenutek okleval.
"Prav no..."
Nasmehnila sem se.
"Lisa. Lisa je bila."
******
Haha nč ne bom rekla.:smirk: Sam vi povejte<33