Hej!
-
Ko sva končala, sva se usedla na ploščati kamen sredi najinega kamnitega bazena. Vprašal me je, če bi se šla potapljat in sem mu pokimala. Vzela sva maski in dihalki. Tekla sva v morje. Ko sva bila dovolj globoko sva se vrgla v morje. Opazovala sva ribe in korale, bilo je čarobno. Počutila sem se kot, da sem kraljica, Adam pa je kralj. Vmes me je zazeblo in očitno je to opazil, saj me je večkrat objel in vmes sva se držala za roke. Nato me je res že preveč zeblo, zato sem odšla iz globine morja in Adam me je povlekel za roko, nazaj v globoko in temno morje. Najini ustnici sta bili le par centimetrov dalje, prijel me je za obe roki in čutila sem vročino, pa čeprav me je še vedno zeblo. Najini ustnici sta se približevali, nastal je poljub, čaroben poljub. Poljub se je kasneje spremenil v objem. Pod vodo je bilo vse malce drugače a vseeno sem uživala. Kasneje sva se nehala potapljati in sva odšla v plitvine. Za trenutek sem se počutila samotno in ja, res sem bila sama. Adam je nekam odšel, saj sem vedela, da me nemara. Pogovarjala sem se z ribami, ki so plavali v toplem in sijočem morju, žalostno sem se kopala v najinem bazenu in razmišljala ali je vse to resnično. Videla sem, da prihaja in obdala me je že večja žalost.
»Hej, oprosti, ker sem te pustil samo. Nekaj sem šel kupit,« je skrivnostno dejal Adam.
»Ah, saj ni nič. Veš, ne rabiš se družit z menoj, če se ne želiš…« sem v joku rekla.
»Kaj? Sem kaj narobe storil?« me je žalostno vprašal.
»Ne…samo…zdi se mi, da…se ne želiš družiti z mano,« sem šepnila.
Potem je pokleknil. Zardela sem, počutila sem se, da gorim. V meni so bila vprašanja: »Me bo zaročil? Ne, premlada sem…Mi bo rekel, da nisva za skupaj? Me bo objel?
-
Lp