PLEME- I. Poglavje
11
Hejj!!
To je moja nova zgodba, tukej je prvi del, je malo krajši, ampak naslednji deli bodo daljši. :joy::relieved:
Upam, da vam bo všeč. Ogromno bi mi pomenili tudi komentarji, da vidim če naj zgodbo sploh objavljam, in pa seveda me zelo zanimajo vaša mnenja! :smirk::joy::sparkling_heart:
Uživajte v branju!
Vaša cg
~~~~~~~~
~~~~
Alison je že od nekdaj vedela, da je njeno ime pomeni plemenit rod. Takšno ime je dobila, ker je seveda del plemena. Ampak ni bilo tako od vedno. Njena mati je bila zavzeta državljanka prelepe Slovenije, zaradi službenih obveznosti pa se je morala preseliti v Francijo, katera ji ni bila tuja, saj je bil njen oče francoz. Na službenem potovanju v Egiptu se je zaljubila. Bil je visok in postaven moški. Ime mu je bilo Alejandro. Čez dobrih osem mesecev je nepričakovano zanosila in rodila se jima je hčerkica Alison. Alejandro pa ni želel, da Alison postane mestno dekle, tako kot njena mati. Ker je bil tudi sam del plemena, je neko noč Alison odpeljal seboj, nekam v puščavo Afrike. Njene mati pa za tem nihče nikoli ni več videl…
ALISON
''Alison!!'' se je že na vse zgodaj drl Alejandro. Vedela sem kaj me čaka, in to mi ni bilo niti malo všeč. ''Ja?'' sem se oglasila, čeprav bi najraje izginila tja nekam na otočje Filipinov. ''Pridi že sem, kaj čakaš!! Na lov moramo!!'' ves jezen pove, zavijem z očmi. Sovražim hoditi na love, ampak tako pač je. Raje bi bila s svojo materjo, katere nikoli nisem poznala. Slišala sem nekaj zgodbic o njej, ampak nikoli zares nisem vedela ali so resnične ali pa so samo izmišljotine. Preprosto nisem vedela čemu naj verjamem. ''Alison!! Kje hodiš? Daj že, nimamo ves dan časa!'' zakriči huje kot, da bi bili na dirki avtomobilov. ''Pusti jo, no! Saj je stara komaj enajst!'' zagodrnja najstarejši član plemena. ''Pa kaj še? Gremo!!'' se še enkrat zadere.
Vstanem ter primem nekakšno zabadalo, ali kakor koli se temu reče. Hitro grem do preostanka plemena, vsi me čakajo. Malo neprijeten občutek, ampak saj bo. ''Danes gremo na lov za sloni! Gremo!'' pove Alejandro. V moji glavi pa so samo plavale misli, kako bo to bolelo slone. Meni se na splošno vse živali smilijo in ne morem dopustiti, da se kaj takega zgodi. Imam dve možnosti, prva pustim slone živeti ter ne izumrejo tako hitro ali druga, umrem od lakote. V tem primeru bi raje umrla. Želela bi si samo to, da bi videla svojo mati in živela z njo. Ne morem več, preprosto tukaj ne morem več biti! Odločim se uničiti vsa orožja, da ne bi pobili slonov, že tako tukaj ni veliko živali, saj so vse pobili, da so jih lahko pojedli. Jaz jih nisem jedla, raje sem bila lačna in stradala ampak so me prisilili, da pojem vsaj kos. Od takrat se mi to pleme dobesedno gabi.
Svoje nabodalo vržem čim dlje, opazujem ga kako leti mimo manjših dreves, ter kako počasi pada med skupino drugega plemena. ''Kaj sem storila? Tega ne bi smela narediti!'' sama sebi tiho rečem. No, mogoče pa ne opazijo. Čez nekaj trenutkov komaj ugotovim, da to pleme teče proti nam. Jaz vsa prestrašena odhitim, tečem čim dlje, seveda to ni najbolj pametno. Kmalu za tem se izgubim. Ne kjer koli ampak v puščavi. Nisem vedela kako naj se rešim od tu. Ustavim se ter zadiham, vdih in izdih. Razgledam se okrog in ugotovim, da me opazuje trop levov. ''Okej, bodi umirjena, nič ne bo'' sama sebi vsa prestrašena rečem v strahu, da me bodo napadli. Seveda sem to pričakovala. Obkrožili so me, zgrabili z zobmi ter me položili na enega od hrbtov levov. Raje sem vso pot zatiskala oči, saj me je bilo strah, kaj se bo zgodilo. Ni se zgodilo to, kar sem predvidevala. Celo sem ostala živa! Odnesli so me v njihovo območje, ali kakor koli temu rečejo. Sama nisem bila nikoli šolana, zato je to razlog, da ne poznam vseh besed in nimam dobro razvitega besedišča. Tam so me položili na tla. Mislim si lahko samo to, da bom njihova pojedina. Seveda sem upala na to, da ne bom, ampak vse kaže na to. Po mislih mi je šinil citat 'upanje umre zadnje' ta citat je bil mamin najljubši, vsaj tako mi je povedala Marie katera je domnevno poznala mojo mati. Mogoče, imam še vedno možnost živeti.
~~~~
~~~~~~~~
To je moja nova zgodba, tukej je prvi del, je malo krajši, ampak naslednji deli bodo daljši. :joy::relieved:
Upam, da vam bo všeč. Ogromno bi mi pomenili tudi komentarji, da vidim če naj zgodbo sploh objavljam, in pa seveda me zelo zanimajo vaša mnenja! :smirk::joy::sparkling_heart:
Uživajte v branju!
Vaša cg
~~~~~~~~
~~~~
Alison je že od nekdaj vedela, da je njeno ime pomeni plemenit rod. Takšno ime je dobila, ker je seveda del plemena. Ampak ni bilo tako od vedno. Njena mati je bila zavzeta državljanka prelepe Slovenije, zaradi službenih obveznosti pa se je morala preseliti v Francijo, katera ji ni bila tuja, saj je bil njen oče francoz. Na službenem potovanju v Egiptu se je zaljubila. Bil je visok in postaven moški. Ime mu je bilo Alejandro. Čez dobrih osem mesecev je nepričakovano zanosila in rodila se jima je hčerkica Alison. Alejandro pa ni želel, da Alison postane mestno dekle, tako kot njena mati. Ker je bil tudi sam del plemena, je neko noč Alison odpeljal seboj, nekam v puščavo Afrike. Njene mati pa za tem nihče nikoli ni več videl…
ALISON
''Alison!!'' se je že na vse zgodaj drl Alejandro. Vedela sem kaj me čaka, in to mi ni bilo niti malo všeč. ''Ja?'' sem se oglasila, čeprav bi najraje izginila tja nekam na otočje Filipinov. ''Pridi že sem, kaj čakaš!! Na lov moramo!!'' ves jezen pove, zavijem z očmi. Sovražim hoditi na love, ampak tako pač je. Raje bi bila s svojo materjo, katere nikoli nisem poznala. Slišala sem nekaj zgodbic o njej, ampak nikoli zares nisem vedela ali so resnične ali pa so samo izmišljotine. Preprosto nisem vedela čemu naj verjamem. ''Alison!! Kje hodiš? Daj že, nimamo ves dan časa!'' zakriči huje kot, da bi bili na dirki avtomobilov. ''Pusti jo, no! Saj je stara komaj enajst!'' zagodrnja najstarejši član plemena. ''Pa kaj še? Gremo!!'' se še enkrat zadere.
Vstanem ter primem nekakšno zabadalo, ali kakor koli se temu reče. Hitro grem do preostanka plemena, vsi me čakajo. Malo neprijeten občutek, ampak saj bo. ''Danes gremo na lov za sloni! Gremo!'' pove Alejandro. V moji glavi pa so samo plavale misli, kako bo to bolelo slone. Meni se na splošno vse živali smilijo in ne morem dopustiti, da se kaj takega zgodi. Imam dve možnosti, prva pustim slone živeti ter ne izumrejo tako hitro ali druga, umrem od lakote. V tem primeru bi raje umrla. Želela bi si samo to, da bi videla svojo mati in živela z njo. Ne morem več, preprosto tukaj ne morem več biti! Odločim se uničiti vsa orožja, da ne bi pobili slonov, že tako tukaj ni veliko živali, saj so vse pobili, da so jih lahko pojedli. Jaz jih nisem jedla, raje sem bila lačna in stradala ampak so me prisilili, da pojem vsaj kos. Od takrat se mi to pleme dobesedno gabi.
Svoje nabodalo vržem čim dlje, opazujem ga kako leti mimo manjših dreves, ter kako počasi pada med skupino drugega plemena. ''Kaj sem storila? Tega ne bi smela narediti!'' sama sebi tiho rečem. No, mogoče pa ne opazijo. Čez nekaj trenutkov komaj ugotovim, da to pleme teče proti nam. Jaz vsa prestrašena odhitim, tečem čim dlje, seveda to ni najbolj pametno. Kmalu za tem se izgubim. Ne kjer koli ampak v puščavi. Nisem vedela kako naj se rešim od tu. Ustavim se ter zadiham, vdih in izdih. Razgledam se okrog in ugotovim, da me opazuje trop levov. ''Okej, bodi umirjena, nič ne bo'' sama sebi vsa prestrašena rečem v strahu, da me bodo napadli. Seveda sem to pričakovala. Obkrožili so me, zgrabili z zobmi ter me položili na enega od hrbtov levov. Raje sem vso pot zatiskala oči, saj me je bilo strah, kaj se bo zgodilo. Ni se zgodilo to, kar sem predvidevala. Celo sem ostala živa! Odnesli so me v njihovo območje, ali kakor koli temu rečejo. Sama nisem bila nikoli šolana, zato je to razlog, da ne poznam vseh besed in nimam dobro razvitega besedišča. Tam so me položili na tla. Mislim si lahko samo to, da bom njihova pojedina. Seveda sem upala na to, da ne bom, ampak vse kaže na to. Po mislih mi je šinil citat 'upanje umre zadnje' ta citat je bil mamin najljubši, vsaj tako mi je povedala Marie katera je domnevno poznala mojo mati. Mogoče, imam še vedno možnost živeti.
~~~~
~~~~~~~~
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
O WOW! ALARM ALARM NOVA ZELO NADARJENA PISATELJICA NA PILOVI SPLETNI STRANI WEEEEEEE WOOOOOOOOO WEEEEEEEEE WOOOOOOOOOOO!!!!!!!!! Kruhh kk ti je uspelo to napisat?! PA kam so Alison odpeljali tej levi?! Pa najpomembnejše vprašanje: KJE JE NOV DELLLLLLL!!!!!!!!!! AARRRGGGGGHHHHHHH DAJ NO NAPIŠI, OBJAVI, PONOVI! DAJMO ALO ČAKAM!!!!:joy::joy::joy::joy:
Res res res odlična zgodbica! Mogoče bi bilo dobro le da malo bolj opišeš okolico... Samo nasvet:wink:
Kaj si mela danes za zajtErk?
No lepo se mej <3
LYZM!
Lp, tvoj jogurt:kissing_heart:
Res res res odlična zgodbica! Mogoče bi bilo dobro le da malo bolj opišeš okolico... Samo nasvet:wink:
Kaj si mela danes za zajtErk?
No lepo se mej <3
LYZM!
Lp, tvoj jogurt:kissing_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
LUNICAAAAA!!! to je res ful dobro! si že predstavljam Alison tam v plemenu, super zaplet si naredila :)
spremljam in komaj čakam na nov del!
lysm, anika0712 :upside_down::two_hearts::relieved:
spremljam in komaj čakam na nov del!
lysm, anika0712 :upside_down::two_hearts::relieved:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Heyyy!
Začetek mi je všeč :)
Če rabiš inspiracijo, si izposodi Vinetua. Kar stara knjiga (v bistvu krajša zbirka), ki govori o indijancih, njihovih tropih in američanu, ki opisuje njih in njihove navade. Spoprijatelji se z enim od pripadnikov plemena in se tako približa njihovemu načinu življenja. To ni nobena naravoslovno-zgodovinska knjiga, ampak pustolovščina.
Prvih nekaj strani je dolgočasnih, ampak kmalu se stvari začnejo zapletati. Veliko opisuje tudi njihove navade in svete predmete, ki bi jih lahko uporabila v zgodbi, da bi jo naredila zanimivejšo. Res priporočam za čez poletje!
Začetek mi je všeč :)
Če rabiš inspiracijo, si izposodi Vinetua. Kar stara knjiga (v bistvu krajša zbirka), ki govori o indijancih, njihovih tropih in američanu, ki opisuje njih in njihove navade. Spoprijatelji se z enim od pripadnikov plemena in se tako približa njihovemu načinu življenja. To ni nobena naravoslovno-zgodovinska knjiga, ampak pustolovščina.
Prvih nekaj strani je dolgočasnih, ampak kmalu se stvari začnejo zapletati. Veliko opisuje tudi njihove navade in svete predmete, ki bi jih lahko uporabila v zgodbi, da bi jo naredila zanimivejšo. Res priporočam za čez poletje!
0
Hvalaaa ti!! 💕💕💕
Pa hvala ti za idejo za branje, si bom prebrala, upam, da jo majo pri nas v knjižnjici hahah
Pa hvala ti za idejo za branje, si bom prebrala, upam, da jo majo pri nas v knjižnjici hahah
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hello! Zlo zanimivo twix! Sam malooo bolj opisuj:flushed:. Drgač pa je ful dobr:kissing_heart:
0
Hvala bounty! 💕💕💕
V tem delu ni tok opisovanja zarad tega kr ga v prvem delu ni nevem kok (jaja vem ka si mislš, cg v prvem delu ne opisuje velik, vemvem, sam tko je vedno) drugač pa ga bo v prihodnjih delih velik več
V tem delu ni tok opisovanja zarad tega kr ga v prvem delu ni nevem kok (jaja vem ka si mislš, cg v prvem delu ne opisuje velik, vemvem, sam tko je vedno) drugač pa ga bo v prihodnjih delih velik več
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično moja canana. Odlične zgodbe pišeš. Komaj čakam nov del. :heart: :heart: :heart: :heart: :heart: :heart: :kiss::kiss::kiss::kiss::kiss::kiss:
Lp Plesalka
Lp Plesalka
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ej, ti lahko dam nek vzdevek? Kaj pa plamenka?
Upam da se strinjaš.... Aja, super duper zgodba, le da bi mogoče malo.....NIČ SAJ JE ŽE TAKO DIBRA, DA NI NIČ ZA POPRAVITI!:heart::heart::heart::stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongue_closed_eyes:
Upam da se strinjaš.... Aja, super duper zgodba, le da bi mogoče malo.....NIČ SAJ JE ŽE TAKO DIBRA, DA NI NIČ ZA POPRAVITI!:heart::heart::heart::stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongue_closed_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
NOV DELLLLLLLLLLLLLLLLLLL! Se hecaš? Kaznivo je, da pustiš tako napeto. Nič, bom pač morala priti in poskrebti, da se odkupiš. :wink::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: če ni jasno: obožujem tvoj zgodbo!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::raised_hands:
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof