Hej!
Tu je drugi del! Uživajte :grinning:.

Najprej sem se uredila. Razčesala sem si svoje dolge rjave lase in si jih spela v figo. Umila sem si zobe in se oblekla. Nato sem odšla v spodnje nadstropje. V jedilnico. Tam je bila zbrana že cela družina.
Naj vam predstavim še njih. Na koncu mize sedita moja mlajša bratca dvojčka Luka in Jaka. Res sta tako majhna in otročja. Pa vseeno ju imam zelo rada. Levo od mene je moja sestrica Klara. Ima 10 let. No, potem imamo še atija, babico in mami.
Mami je na mizo prinesla zajtrk.
Ko sem pojedla sem vstala od mize in odšla v svojo sobo. Tik preden sem zaprla vrata se mi je notri vrinila moja mucka. Vzela sem jo v naročje in jo pocrkljala. To je Mici. Zelo rada jo imam. Nato sem jo nahranila. Medtem pa sem se lepo raztegnila in vadila špago.

Kmalu sem odšla v park. Bila sem dogovorjena, da se dobim s svojo najboljšo prijateljico Emo. Usedla sem se na klop in čakala. In še vedno sem čakala… Oh, Ema vedno zamuja.
Odločila sem se, da jo pokličem. Ko sem vzela v roke telefon, mi je padel na tla. V blatno lužo.
In to ravno, ko je mimo prišla Zoja. ˝O, punce glejte zgubo,¨ se mi začne posmehovati.
Nato me slika in to objavi na vseh družabnih omrežjih, ki jih ima. Saj res, katerega sploh nima? Ona dobi vse kar želi. Že od nekdaj je moja tekmica in, ja, če še niste ugotovili, jo sovražim.
¨Pojdi stran,˝ ji rečem. Ob njej se vedno počutim tako šibko. Kar rečem ne bo imelo nobenega vpliva na to, kar bo naredila. No zdaj zagotovo ne bo odšla. Tukaj bo ostala večno. Ves čas… Daj no Ema, kje si? Kmalu zagledam Emo na kotalkah. V rokah drži dva povodca, na katerima sta njena kužka. Ja, vem Ema je res smešna oseba… Super Ema že gre!
Zoja je izjavila: ˝O, glejte! Prihaja zguba številka 2.˝
Ojoj, Zoja. Res bi morala razmisliti preden si to rekla. Vsi vemo, da razjeziti Eme ni dobro. Sploh, če ima zraven svoja psa.
Ko je Ema to slišala, je preprosto spustila povodec. Njena kužka pa sta, kot bi razumela Zojine besede prej, samo tekla proti Zoji in njenim prijateljicam. Takoj so začele kričati in se razbežale stran.
¨So ti spet težile?˝ me vpraša Ema.
˝Ja, nič posebnega ni… Hvala.˝ sem ji malo sramežljivo odgovorila.
Nato mi je dala petko in me objela. Skupaj sva se usedli na klopco, se pogovarjali in crkljali njena psička.
Upam, da vam je všeč.
Lp, Tačka