Tisti večer smo se sladkali z maminimi odličnimi piškoti ter gledali pocukrani božični, ameriški film. Mami in oči sta se med filmom tiho pogovarjala, Sara pa je napeto opazovala dogajanje na ekranu. Ko so med filmom vzkočile reklame sem se odločila, da se mi ga ne ljubi več gledati zato sem v roke prijela telefon in pogledala na Instagram. Gaber je ravno objavil fotografijo na kateri objema svojo punco Lizo. Smešno je, da je ravno Liza moja najboljša prijateljica. Z velikim nasmeškom je gledala v kamero. Njeni dolgi zlati lasje so bili prepleteni z Gabrovimi prsti in v njenih prelepih zelenih očeh si lahko opazil iskrico sreče. Tudi Gaber je bil ljubek kot vedno. Rjavi skodrani lasje so mu prekrivali zelenkasto rjave oči pod pegastim nosom pa je kraljeval širok nasmešek pri katerem so iztopali njegovi popolnoma beli zobje povezani z zobnim aparatom - zvezdicami v modrikasti barvi. Bila sem vesela zanju. Najlepši par na šoli. Lepotička Liza in frajer Gaber. Objava je v nekaj minutah dosegla 100 všečkov. Tudi jaz sem pritisnila srček ob robu objave nato pa zaprla Instagram saj je bilo zame preboleče. Kako grozna prijateljica sem... Zaljubljena sem v fanta moje najboljše prijateljice! Tudi jaz sem objavila sliko božične jelke in piškotov. Objavo je všečkal Gaber. Tako kot vedno... Pod njo pa komentiral:
*b* Gaber_fr1234: Kul...A so piškoti dobri? *b*
Nasmehnila sem se ter mu odgovorila.
*b* KatarinaTuki: Mhmmmmm... *b*
Gaber je všečkal moj odgovor nato pa se odklopil. Najverjetneje je želel čas preživeti z Lizo. Utrujeno sem zajela sapo in pozornost spet preusmerila v televizijo. Počasi sem vstala s kavča ter si v kuhinji naredila kakav nato pa stekla v svojo sobo ter si nataknila slušalke na katerih sem si predvajala božično glasbo. Pomirila me je. Ura je bila pol devetih, ko je nekdo pozvonil ter me zbudil iz zasanjanosti. Pohitela sem odpreti vrata pred njimi pa je stala Liza. Nasmehnila se je ter me objela.
"Kaj počneš tukaj?"
Sem jo zmedeno vprašala.
"Ah nič... Z Gabrom sva šla mimo pa sem te prišla pozdravit!"
Je razložila. Z Gabrom, Gabrom, Gabrom, Gabrom... Pogledala sem, če je slučajno poleg Lize in res bil je tam naslonjen na ograjo našega vrta ter nekaj tipkal po telefonu. Ko me je opazil se je nasmehnil ter prikimal nato pa spet spustil pogled k svojemu telefonu.
"Aha... Super... Bi piškote?"
Sem vprašala Lizo ta pa je veselo prikimala. Stopila sem v kuhinjo tam pa me je čakala Sara z enim od svojih nagajivih nasmeškov.
"A je Gaber prišel pote?"
Me je izzivalno vprašala jaz pa sem ji položila dlan čez usta zagrabila par piškotov nato pa hitro zaprla vrata v kuhinjo.
Ko sta se Liza in Gaber odpravila naprej sem ostanek piškotov hitro spravila vase nato pa se ulegla na posteljo in razmišljala. Gaber in Liza. Liza in Gaber... Čudno. Šele, ko sem se predramila iz razmišljanja sem zagledala na telefonu novo sporočilo.
*b* Gaber: Ej, piškoti so bli top! A lah kdaj pridm k teb pa mi daš recept? *b*
*b* Gaber_fr1234: Kul...A so piškoti dobri? *b*
Nasmehnila sem se ter mu odgovorila.
*b* KatarinaTuki: Mhmmmmm... *b*
Gaber je všečkal moj odgovor nato pa se odklopil. Najverjetneje je želel čas preživeti z Lizo. Utrujeno sem zajela sapo in pozornost spet preusmerila v televizijo. Počasi sem vstala s kavča ter si v kuhinji naredila kakav nato pa stekla v svojo sobo ter si nataknila slušalke na katerih sem si predvajala božično glasbo. Pomirila me je. Ura je bila pol devetih, ko je nekdo pozvonil ter me zbudil iz zasanjanosti. Pohitela sem odpreti vrata pred njimi pa je stala Liza. Nasmehnila se je ter me objela.
"Kaj počneš tukaj?"
Sem jo zmedeno vprašala.
"Ah nič... Z Gabrom sva šla mimo pa sem te prišla pozdravit!"
Je razložila. Z Gabrom, Gabrom, Gabrom, Gabrom... Pogledala sem, če je slučajno poleg Lize in res bil je tam naslonjen na ograjo našega vrta ter nekaj tipkal po telefonu. Ko me je opazil se je nasmehnil ter prikimal nato pa spet spustil pogled k svojemu telefonu.
"Aha... Super... Bi piškote?"
Sem vprašala Lizo ta pa je veselo prikimala. Stopila sem v kuhinjo tam pa me je čakala Sara z enim od svojih nagajivih nasmeškov.
"A je Gaber prišel pote?"
Me je izzivalno vprašala jaz pa sem ji položila dlan čez usta zagrabila par piškotov nato pa hitro zaprla vrata v kuhinjo.
Ko sta se Liza in Gaber odpravila naprej sem ostanek piškotov hitro spravila vase nato pa se ulegla na posteljo in razmišljala. Gaber in Liza. Liza in Gaber... Čudno. Šele, ko sem se predramila iz razmišljanja sem zagledala na telefonu novo sporočilo.
*b* Gaber: Ej, piškoti so bli top! A lah kdaj pridm k teb pa mi daš recept? *b*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful kjut, spremljam<3
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omgggg roxyyyy noro dobr :thumbsup_tone1::thumbsup_tone1::thumbsup_tone1::thumbsup_tone1::thumbsup_tone1::thumbsup_tone1:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Čudovito.:heart_eyes:
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica