Že čez pet minut je skozi vrata Moranine sobe smuknila Charlize. Morana je sedela na postelji, ter ravno vzela knjigo v roke, vendar, ko je zagledala Charlize jo je takoj nazaj pospravila. Slednja se je udobno namestila na fotelj in prekrižala nogi.
» No, kakšen izgovor imaš, da si me zmotila?« je rekla Morana.
»Uf, še kako dober. Bolje, da ti povem jaz kot, da izveš iz kakšnih drugih ust. No, v bistvu je……hm……..«
Morana jo je čudno pogledala potem pa le zmajala s glavo. Charlize pa s ji je le žalostno nasmehnila in rekla: » Mislim, da ti vse to ne bo najbolj všeč« Morana je ob tem postala malce živčna, vendar je dvignila glavo in rekla: »vse povej«. Na Charlizinem obrazu je bilo videti, da i želi veliko povedat vendar ravno, ko je odprla usta je pri vratih nekaj tiho zazvonilo. Morana se je namrščila vendar je vstala in šla odpreti vrata. Pred njimi je stal Dean.
» Gospodična Charlize Boonbeam . Gospod Lucius vas želi videti.« je rekel. Je to res pravkar rekel? ravno zdaj, ko ji je želela prijateljica povedati nekaj tako pomembnega? Zakaj je življenje tako krivično?!
Morana ji je pomignila naj že gre, zato se je Charlize odpravila ven iz sobe. Ko je stala na vratih je tiho rekla Morani:» se vidiva«
Vrata so se zaprla in Morana je spet ostala sama v sojih sobanah. Zavzdihnila je ter legla na posteljo ter dokler ni zaspala se ji e v glavi ponavljala ena in ista misel : Kaj ji je hotela povedati Charlize, da je bilo tako pomembno…….Kaj je hotela povedati Charlize….Kaj…… Tako pomembno…….



Zjutraj se je Morana zbudila ne naspana. Po včerajšnjih dogodkih se še vedno ni počutila dobro. Kljub temu je vstala iz postelje ter naroči zajtrk, ki ji ga prinesejo v sobo. Med čakanjem si je oblekla svežo srajco in hlače iz tršega blaga. Za tisti dan si je zadala, da bo na zemljevidih mesta našla mesta kjer bi mož, ki ga je prejšnji dan ubila, lahko živel. Ko ji neka služabnica prinese v sobo polen pladenj hrane se ji je Morana toplo zahvalila nato pa kar plani na obrok. Mary je danes pripravila jajca, klobasice, popečen kruh, metin čaj za sladico pa je zraven priložila še nekaj sveže nabranega sadja. Morana je bila zelo hvaležna Mary za ves njen trud saj je bila hrana naravnost božanska.
Ko poje do konca se vrne k pisalni mizi. Naslednje ure je iskala vse sedi okoli moškega vendar vse kar je takrat ugotovila je bilo, da se je pisal Knight. Na koncu je postala malce nejevoljna vendar več enostavno, tisti trenutek, ni mogla ugotoviti sama.
Amulet, ki ga je Kralj morilcev potreboval je bil sam čudež. Vsak, ki naj bi ga imel naj bi bil nesmrten vendar tu pride do težave. Ko si amulet prisvojiš moraš dati nekaj svoje krvi. Moč, ki naj bi ga imel je ta, da zna predmet, na podlagi krvi, presoditi ali je človek dobrega ali slabega srca. Če si dober boš nesmrten in dobil boš ogromno moč, če pa si pokvarjen in zloben boš začel pešati in zgubil boš moči. Vendar stvar ne more biti tako preprosta. Problem je, ker amuleta niso videli že stoletja zato je vprašljivo, če sploh še obstaja. In ravno tega je morala najti Morana. Skoraj vsak človek pri zdravi pameti bi rekel, da je ta naloga nemogoča. Vendar, če ti ukazuje pohlepen morilec nimaš prav dosti možnosti ugovarjati.
Zvečer si je Morana postregla s obilico hrane, nato pa padla v posteljo kjer je v trenutku zaspala.
Naslednjih nekaj dni je bilo povsem enakih. Komaj si je vzela čas, da s je šla na svež zrak sprehodit, kaj šele, da bi se lahko brez vsakih skrbi usedla v naslanjač in brala.

__________________________________________

No prišli smo do konca že šestega dela. hah hitro gre tole. no upam da vam je bilo všeč . Zelo vesela bom kakšnega lika amapk komentarji so najbolj pomembni saj mi povejo direkt kaj vi čutite. Hvala vam za vse pod prejšnjimi objavami!
Lp Mini