Naslednji dan in še naslednji po njem je Morana preživela v svoji sobi v katero ni spustila nikogar. No, razen Charlize, ki je k njej prišla takoj potem, ko je slišala kaj se je zgodilo. Pogovarjali sta se cele ure in tako je Morana prišla do sklepa, da se naslednji mesec odseli iz Utrdbe morilcev. Čeprav je bila ta odločitev težka ni vedela kaj narediti drugega. Med njunim pogovorom je Charlize izustila nekaj takega, da se je Morani kar zaletelo.
»Ampak Morana! Kako lahko greš prav zdaj, ko si za sodelavca dobila tako prikupnega fanta?!« je zavzdihnila Charlize.
» Pa še podobne starosti sta« je pripomnila. Morana jo je debelo pogledala.
» Charlize! Kako bi lahko ime kar koli z nekom, ki sem ga videla enkrat v življenju pa še to za deset minut? In tako mimogrede, sploh ni tako lep.« ji je Morana zabrusila. Ampak Morana je vedela, da je to kar je rekla ena sama laž. Res je bil prisrčen, ko jo je pogledal s svojimi lešnikovo rjavimi očmi. In kako so se mu lasje kodrali na čelu… Vendar kljub vsemu ji je življenje postavil na glavo in ji ga uničil zato ga je Morana sovražila iz dna srca.

Ko se je čez nekaj dni zjutraj zbudila ni naročila sobne strežbe, kot zadnje dni, ampak se je počasi sprehodila do jedilnice. Vsi so jo čudno gledali kar je pomenilo, da so najbrž že vsi vedeli za njen izpad. Vendar se Morana ni menila za pomenljive poglede in se usedla na skorajšnji konec dolgega omizja. razgledala se je po jedilnici in zagledala Mary kako se pogovarja z….. Andrewem. Mary se je zasmejala in potrepljala Andrewa po ramenu čeprav je bil fant od nje višji skoraj za dve glavi. Ko je starka opazila Morano ji je takoj pohitela naproti.
» Ja, živijo dragica! Tebe pa že veliko časa nismo videli. Lepo, da si se oglasila!« je rekla Mary.
» Jah, saj ste verjetno slišali kaj se je zgodilo…« je zavzdihnila Morana.
» Ja, Morana. Sem slišala in mi je žal, da te tako obremenjujejo. Rabila bi kakšen teden počitka, da si res spočiješ možgane od vsega tega. Ne morem pa razumeti zakaj tako ne maraš Andrewa. Zelo prijazen fante je veš? Ko sem izgubila ključ od shrambe mi ga je rade volje pomagal poiskati. Daj, prosim bodi prijazna do njega. Ne zasluži si tvoje žlehtnobe.«
Morana je že odprla usta, da bi ugovarjala vendar ni mogla reči nič drugega kot: » V redu. Se bom potrudila. Vendar sem prejle videla, da ste se pogovarjali z njim. Bi mu lahko rekli, da pride sem, saj želim govoriti z njim?«
Mary je pokimala in z velikim nasmehom odšla. Morana ji je sledila s pogledom dokler se ni vstavila zraven rjavolase glave. Nekaj je govorila in s prstom pokazala na Morano. Andrew je pokimal in vstal od mize. Počasi se je približal in sedel nasproti nje.
»Lepo, da si se pomirila« se je nasmehnil. Morana ga je ošvrknila s pogledom in mu zabrusila: » za zdaj sem mirna ampak se lahko vsak trenutek spet razpizdim.«
Andrew je dvignil roke v znak predaje in rekel: sama si me poklicala zato jaz čisto nič ne silim vate.«
Morana je zavzdihnila in pokimala.
»Ja, prav imaš.«
Globoko je vdihnila in rekla: » poglej sori za moj izbruh zadnjič vendar nekako bova mogla shajati. Nimam potrebe po prijateljstvu vendar morava zdržati skupaj ne, da se raztrgava. Skupaj morava trenirati in poiskati amulet. Iz lastnih izkušenj ti povem, da to ni lahko ampak mogoče bo v dvoje lažje. Potruditi se bova morala.
Andrew jo je gledal kot tele in mu očitno ni bilo prav nič jasno.
»Waw to si pa res lepo povedala.« je rekel. Morana je zarenčala in rekla: » da se mi slučajno ne raznežiš. Morava biti zbrana in narediti načrt. Najprej se morava dogovoriti za ure vadb.
» Prav, prav« se je zasmejal Andrew.
»Prva stvar na seznamu treninga je tek. Tek zmeraj pomaga. Jaz ti bom lahko pokazal kako vlomiti v ključavnico, ti pa mi moreš nujno pomagati pri streljanju z lokom.« Morana je dvignila obrvi in ga uprašujoče pogledala.
» Lucius mi je povedal, da si pri temu fenomenalna.« ji je povedal. Morana je pokimala. Čeprav je bil to zelo hiter načrt brez kakršnih koli podrobnosti je samo rekla: » Jutri ob sedmih zjutraj na zajtrku.«
Veliko dela bo imela, si je rekla. Očitno bo mogla prestaviti selitev. Morana je nato samo še vstala od mize in odšla.

_________________________________________
Hola!
Po dolgem času nov del. Imela sem zelo dobro idejo kaj napisati samo nisem znala tega ubesediti zato je trajalo malce več časa. Upam, da vam je bil ta del všeč in če ima kdo kakšna uprašanja naj kar pove.
Adijooo!
Mini