Bila je nedelja in Annabelle se je skupaj z Moni in Carol odpravila v gozd. Njima je sicer rekla, da gre samo za malo daljši sprehod v naravi, a v resnici je imela sama oči ves čas odprte, kajti iskala je karkoli nenavadnega, povezanega z x-i. Prehodile so ves gozd in prečesale vsa območja, ki so bila na zemljevidu označena s križci. Annabelle je bila prepričana, da so kaj spregledale, saj niso našle popolnoma ničesar. Vsa označena mesta so bila namreč popolnoma običajni kraji sredi gozda, videle so samo veliko drevesa, travo, listje, nekaj časa so hodile tudi vzdolž reke Sivje, a skratka, x-i niso označevali ničesar. Zvečer se je utrujena in obupana vrnila domov.
Naslednjega dne pa se je zgodilo nekaj zelo nenavadnega: tako Marco, kot tudi Christian sta manjkala pri pouku. Annabelle je Marcu med odmorom poslala sporočilo, a odgovora ni bilo. Malo zaskrbljena se je vrnila domov, kjer je na svoji pisalni mizi našla kratko sporočilo: Pridi k izviru reke danes ob sedmih. Lp, Marco. Annabelle se je sicer sporočilu čudila, a se je ob 18:30 res odpravila k izviru reke Sivje, edine reke tam okoli. Točno ob sedmih je bila tam, sredi gozda, ob veličastnem slapu, iz katerega je bruhala voda. A bila je sama, zato je sedla na štor in čakala. Začelo se je mračiti in zeblo jo je. Ravno je hotela poklicati Marca, ko je zaslišala šumenje listja in pokanje vejic na gozdnih tleh. V naslednjem hipu je mimo nje švignila velika bela senca. Annabelle je otrpnila. A predstave še ni bilo konec. Izza drevesa je pritekel Marco, nedaleč stran se je pokazal še njegov oče. Nihče je ni opazil. Beli volk, ki ga je takoj prepoznala se je kar naenkrat ustavil. Ujet je bil v past: na eni strani je bila reka, na drugi strma stena slapa, potem pa še Marco in njegov oče vsak na eni strani. In kar naenkrat sta, najprej gospod Conte, nato še Marco prijela vsak svojo pištolo in jo namerila proti volku. Annabelle je bila zmedena, šokirana in na smrt prestrašena. Začela je vpiti. »Marco, nehaj, Marco!« je odmevalo po soseski. Vsi trije so jo zagledali: volk, Marco in gospod Conte. Slednja sta spustila pištoli, a za Annabelle je bilo vse skupaj preveč. Pognala se je v tek, ni vedela kam teče, samo stran je hotela. Ni mogla verjeti, da je Marco sposoben česa takega. Ulile so se ji solze in kot v sanjah je tekla, da bi ubežala vsem mislim, ki so se ji podile po glavi: kdo je zloben, kdo je morilec, kdo je volk, kdo je sploh njen prijatelj… Tekla je naprej, vedno dlje, kar naenkrat pa ji je zmanjkalo tal pod nogami…
_______________________________
Torej, to je konec 9. dela, naslednjega lahko pričakujete v kratkem. Še eno opombico imam: kot veste se Marco piše Conte (izg. konte), ta beseda v italijanščini pomeni »grof«, sicer je to nepomembno, a se mi je zdelo vredno napisati…
Lp, Nena