Po zajtrku nam je vodja tabora povedaj da se gremo kopat na jezero. Dodal je še da jje voda mrzla, sonce pa pripeka. S tem stavkom sem razumela da rabimo sončno kremo, katere jaz ni sem pozabila.Zraven smo si vzeli nahrbtnike v njih pa sončno kremo, brisačo, rezervno brisačo in sprej proti komarom, saj bomo kasneje šli še na sprehod okrog jezera.

Dobili smo se zunaj, kjer smo preverili če imamo vse zraven. Ker je pot do jezera bila daljša smo se najprej vkrcali na avtobus, ki je prišel po nas. Peljali smo se eno uro. Med tem smo si peli pesmi, govorili zgodbe, nekateri so gledali skozi okno, nekateri so spali... Vožnja me je malo otrudila, ko pa sem videla pogled na jezero sem se zbudila. Izstopili smo iz avtobusa, si nahrbtnike zložili na tla.Kopalke smo si že pred vhodom oblekli, nato smo se namazali z sončno kremo. Jaz sem malo počakala da se mi krema posuši, nato pa šla v vodo. Vod aje bila res mrzla kot je rekel vodja tabora. Zraven sem si prinesla tudi očala s katerimi sem se potapljala. Videla sem različne vrste živali in rastlin pod vodo. Bilo je zelo zanimivo. Tudi skakali smo lahko v vodo. Po pol ure kopanja smo si iz nahrbtnikov vzeli malico, ki smo si jo dali v nahrbtnike pred odhodom. Za malico pa smo dobili sendvič, jabolko in vodo. Po malici so se vsi ostali šli kopat razen jaz in Martin. Želela sem brati knjigo, pa sem videla njega koko se je vztal in hodil proti meni. Vprašal je če se m i lahko pridruži. Privolila sem. Tako sma se pogovarjala. Bilo je zanimivo, in mislim da sem po dolgem času videla njegov nasmešek. Veliko mi je povedal kako je preživel lansko poletje in kakšne načrte ima za to poletje. Ugotovila sem da je rez človek z načrti, ali pa tega na njem ni sem takoj videla.

Ostali ki so se kopali so naju povabili na odbojko. Prišla sem in stopila k Ani in Nini. Pomislila sem, dase danes nismo kaj videle niti pohovarjale. Odbojka mi res ni pretirano všeč a sem se šala saj ni sem hotela biti sama. Vodja tabora nas je poklical iz vode, in nam pokazal pečeno meso na žaru in prilogo. Oči so se mi kar zasvetile.Če si jaz takšne hrane ne ješ vsak dan. Vsak si je vzel krožnik in pribor. Krožnoki so bili papirnati pribor pa plastičen. Imeli smo različne vrste mesa zraven pa pečen krompir. Komaj se m vse pojedla, kar sem si dala na krožnik.

Za tem sem šla počivat in brat knjigo. Legla sem pod drevo in poslušala žoborenje ptic, šumenje vetra ob liste in gledala sonce. Bilo je visoko na nebu i n žgalo je. Zunaj je bilo kakih 35 stopinj, zato sem se šla še zadnjič kopat in ohladit preden smo šli na sprehod okoli jezera.