Se nadaljuje…
Skupaj sta sestavila načrt, in sicer:
- S pripravo bova začela v soboto, 8.7.2004 ob 14:00 uri (na Andraževem dvorišču).
- Potrebujeva pet trdih kartonastih škatel in tri mehke kartonaste škatle.
- Po pripomočke greva danes popoldne.
- Vsak naj prinese svoje rokavice (delovne), očala (delovna), škarje in vroče lepilo.
- Izdelek bo končan približno 22.7.2004.
- Vedno pridemo na dvorišče nasmejani in dobre volje. 

In tako se je začelo Andraževo in Nejčevo popotovanje v svet Vesolja in sestavljanja raket! 
Ker Nejc nikoli ni točen, tudi tokrat ni bil. Andraž je pihal in pihal in skoraj ponorel od jeze, medtem ko je čakal na Nejca.
Ob 14:25 se je vesel in dobre volje pred Andraževo ograjo prikazal Nejc. Andraž je s hitro hojo prikorakal do Nejca in rekel:
''Pa kod hodiš tako dolgo¬?! V načrt sva zapisala, da vedno začnemo, pridemo in končamo točnoooooooooooo!''
Nejc ga je samo gledal, poslušal in si mislil, kako se lahko nekdo sploh tako močno razjezi. Saj je samo 25 minut in poleg tega sploh ne gre za neko resno delo, zato je rekel:
''No Andraž saj ne gre za nobeno resno delo. Se zelo opravičujem ampak se ti ne zdi, da če se jeziš s tem škodiš svojemu telesu??''
Andražu je manjkal le še kanček, da bi izbruhnil:
''Ne Nejc, ne zdi se mi, da s tem škodujem svojemu telesu. Zdi se mi pa, da ti z zamujanjem škoduješ meni. No, in kakšen sploh je tvoj razlog, da si zamudil?????''
''No… Saj veš, ko srečaš kakšno gručo punc in se pač… saj veš zagovoriš in… potem malo zamudiš…''
'' Okej Nejc danes ti oprostim ampak naslednjič upam, da boš točen sicer bom …'' Ni nadaljeval, a si je jezno mislil svoje.
''No Andraž, ne rabiš biti tako… no… jezen. Pojdiva rajši zdaj na eno limonado, potem pa na delo. Okej?''
''Zmenjeno!'' 
Po limonadi:
''Joj Andraž koliko je že ura!!!!!!!!!!''
''Brž na delo!''

Najprej sta pogledala, ali imata vse pripomočke in vsa gradiva ter ugotovila, da potrebujeta še haljo, da jo oblečeta, če bosta barvala.
Odšla sta v hišo po Andraževo mamo in ji rekla:
''Mama ali nama lahko posodiš dve halji?''
'' Oh sinko… Poglej najprej morata sestaviti raketo, nato pa jo lahko barvata. Ko bo raketa sestavljena mi pridita povedat. ''
'' Ampak mami raketa bo sestavljena komaj naslednji vikend. Dogovorila sva se, da med tednom e bova delala saj imava šolo, in druge dejavnosti. Koliko časa bova še čakala… 
'' Poglejta.
1. Najprej naredita načrt kam kaj sodi.
2. Nato sestavita dele.
3. In na koncu še okrasita svojo raketo s kakšnimi nalepkami (seveda z motorji ali čem podobnim, ne pa z rožicami in princeskami), barvami ali čem podobnim.
Okej? ''
'' Ja mami. ''
'' Ja gospa. ''
'' Oh Nejc lahko mi rečeš kar Maja. ''
'' Okej, Maja. ''

15:45
Andraž in Nejc sta že začela risati načrt, in ga že malo začela uresničevat. Naredila sta že spodnji del. Ugotovila pa sta, da če želita raketo usposobit potrebujeta tudi ogenj. Poklicala sta mamo, a ona je rekla, da se s tem ne strinja in, da ne in ne bosta uporabljala ognja. Tako sta žalostno in potrto odšla nazaj na dvorišče in se odločila, da bo ta raketa samo za igro, in bosta notri dajala igrače, ter jih metala v zrak! 
Ob 17:50 sta oba postala utrujena in se zato poslovila. Zmenila sta se, da se dobita jutri ob 9:45 pri Nejcu. Nejc je tako počasi in veselo odhajal domov in kar naenkrat zaslišal čuden zvok. Zvenelo je kot bi nekdo umiral.
Še enkrat je zaslišal enak zvok. ''aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa. Na pomočččččč''
Nejc ni vedel kaj narediti. Počasi se je začel približevati zvokom. Pred njim se je prikazal blazno grozen prizor.
Se nadaljuje…