Hej,
Tu je nov del Pompejev.
Hehe. Posvečen je Flamingo, moji super duper profi najboljša eprijateljici in I love dance :), ki me redno opominja da, moram, objaviti nov del. :heart::heart::heart::heart::heart:

Lucius."
Še vedno je dirjal z konjem, moji oranžni lasje so plapotali v vetru, še bolj močno sem ga objela, in zavohala prečudovit vonj njegovih tmno rjavih las. Pogledal me je in se nasmehnil. Prihajala, sva do mesta. In prispela k Ceciliju. Hitro, sem ga spustila, in skočila dol z konja. Začudeno me je pogledal, in prav tako kot, jaz skočil dol z konja. Prijel me, je za roko, in me odvlekel, k njegovi sestri. Zbudila, se je in on jo je le žalostno gledal, kako leži, ona pa je rekla:" Ne joči Lucius, sama sem kriva, nisem se dobro držala konja, morala bi te poslušati, nisem pripravljena na jahanje."
Odgovoril ji je:" Ne, jaz sem kriv, moral bi, ti preprečiti, da se povzpneš na konja."
Rekla je:"Saj, veš, da če si nekaj vpičim v glavo, da bom to tudi naredila."
Nato, se je oglasil Cecilij,ki je namesto nam govoril, kar steni:" Vredu, je vredu, mala pacijentka, zdaj rabi počitek.", in prijela steno, ker je mislil da, je to Lucius.
Približala, sem se Ceciliju in ga obrnila ter rekla:" Tu, smo, govorili ste steni."
Vsi so se začeli smejati. In Lucius, še kar ni spustil moje roke, tako močno jo je držal, kot da, je nikoli ne bi hotel izpustiti.
Odpravili, smo se iz ambulante nakar, je...

Upam, da vam je všeč.
Lp,
BEGO :heart::bird: