Hej,
tu je nov del zgodbe.
<3

Hodili, sva. In razmišljala, razmišljala samo o Luciusu. Njegov glas je odmeval v moji glavi, njegove besede so božale moja čustva, in njegov pogled je grel moje srce. Slika najnega poljuba, mi ni šla iz glave. Prispeli sva do mojega doma. Z Cornelio, sva se objeli in poslovili. Vstopila, sem v naš dom. Mama, me je pričakala pred vrati. Rekla je:"Kje si bila?"
Zasanjano sem odgovorila: "Padla sem v blato, in pri reki oprala togo. Bila sem z Lu. "
Ustavila sem se, ker sem spoznala, da bi se skoraj izdala.
Mama me je vprašala :"Kdo je Lu!?"
Zresnila sem se. Skoraj bi ji povedala za Luciusa. V paniki sem rekla:"A, aha to je, mmm Cornelia, saj veš moja najboljša prijateljica."
Mama, je rekla:"Prav, umij si obraz in pojdi spat."
Prikimala sem, in odšla do kopalnice. Najprej sem si dobro umila roke, nato pa z vodo, zmočila svoj obraz poln pegic. Vzela sem milo za obraz, in ga drgnila po svojem obrazu. Hotela, sem da je najčistejše, da bom lepa v sanjah za Luciusa. Sprala sem si ga, in z brisačo obrisala.
Odkorakala, sem ven iz kopalnice, do stopnic in po stopnicah do svoje sobe.
Pred ogledalom sem si odpela lase, iz poglajene fige, si oblekla spalno obleko, in sezula sandale.
Šla sem do svoje postelje, se vlegla, se pokrila, in pojskusila zaspati. A, nisem mogla. Lucius, je plaval po mojih mislih, on in jaz skupaj, ko se poljubljava. Njegov čudovit melodičen glas, ki je bil kot paša za moja ušesa. In te njegove velike rjave oči, ko me gledajo se skoraj stopim.
Moje razmišljanje je zmotil tresk. Nekaj je udarilo v moje okno. Še enkrat, in še enkrat. Vstala sem iz postelje, in pogledala. Bil je Lucius. Odprla sem okno, in rekla, čisto po tiho:"Kaj delaš tu? Hočeš, da naju dobijo?"
Odgovoril je:"Ne morem nehat, razmišlati o tebi. Rabim te ob sebi. Pridi greva, k najnemu drevesu."
Oba sva šepetala.
Odgovorila sem:"Počakaj, da se oblečem. Takoj bom."
Hirto sem vrgla togo nase, obula sandale. Lase pa sem si pustila spuščene.
Splezala sem skozi okno, na drevo. Nisem si upala dol z drevesa. Previsoko je bilo.
Lucius je rekel:"Pridi ujel te bom. Skoči v moje naročje."
Obotavljala, sem se. A, naposled sem vselej skočila. Ujel me, je. Me držal, in z svojimi rjavimi očmi zrl naravnost v moje.
Spustil me, je. Me prijel za roko, in rekel:"Greva peš, po mesečini."
Hodila, sva zopet po gozdu, mimo jagod do reke, in končno do najnega drevesa. V mesečini je napis urezan v drevo izgledal še lepše.
Zrla sem v napis, nakar, mo je Lucius svojo nežno roko obraz obrnil proti njegovemu, in rekel:"Luna sije le za naju. Bi plesala z mano?"
Prijela sem ga za obe roke in rekla:"Ja."
Začela sva plesati, z eno roko sem ga držala na rami, z drugo pa njegovo iztegnjeno roko. On je svojo drugo roko držal na mojem pasu. Plesala sva ob melodični glasbi gozda v mesečini. Čisto sama, le midva, tako kot je prav. Nisem se mogla upreti, njegove ustnice, morala sem ga poljubiti. Ustavila sva se. Poljub je bil še daljši od prejšnjega, še bolj čaroben, ker je bil samo najn.
Po poljubu, sva drže za roke opazovala nočno nebo. Zagledala sem utrinke. Lucius je rekel:"Hitro, zaželi si nekaj."
Relka sem:"Želim si, da bi ta trenutek trajal večno, da boš večno ob meni."
Pogledala sem ga in...

Upam, da vam je všeč.
Lysm,
BEGO :heart::bird: