*b*Poglavje Mateo 3. del*b*

*i*Doma me je pričakala mami in moral sem ji povedati čisto vse. Bila je neizmerno ponosna na nas, ampak še vseeno mi je pridigala da je šola na prvem mestu. Takoj zatem sem se uredil in odšel spat, saj je bilo ura že krepko čez polnoč pa še utrujen sem bil.*i*

Zjutraj me zbudi psica Earth. Pogledam na uro in vidim, da je že skoraj pol osmih. Hitro se oblečem, vzamem šolsko torbo in se odpravim proti šoli. Na poti se dobiva z Jakom in skupaj prepešačiva še en kilometer. Ko prispeva se pouk že skoraj začne zato odhitiva v učilnico matematike. Vseh nas sedem hodimo na The Manchester height school of art. Midva z Jakom hodiva na smer gledališče, Olivia in Julia hodita na smer fotografiranje, Luke, Erin in Anna pa na smer likovne umetnosti. Stari smo petnajst in hodimo v prvi letnik.

Nekako pretrpim matematiko in ostale predmete, ki me čakajo na urniku ob četrtkih. Po pouku gremo vedno z bendom skupaj na kosilo v bližnji lokal. Tako smo zmenjeni tudi danes. Do lokala pridem pred vsemi in tam sta Hannah in Lily - naši favoritinji.
Prideta do mene in Lily reče:”Živijo Mateo, slišala sem da ste tudi vi prišli v najboljše tri. Čestitam. Naj zmaga najboljši.”
“Hvala, enako,” jima odgovorim in se vrneta k svoji mizi.
Čeprav se potegujeta za menedžerja vsaka posebej, sta še vseeno zelo dobri prijateljici.

Končno so prišli še ostali. Usedli smo se in naročili.
“Prej sem se pogovarjal z Lily in Hannah,” rečem.
Vsi me začnejo zasuvati z vprašanji: “Kaj je rekla?”
In pa: “Kakšne volje sta bili?”
Komaj jih dohitevam. Po končanem zaslišanju se lotimo hrane in pojemo čisto vse. Ob četrtkih smo vsi popoldne prosti, zato se kar peš odpravimo do Jakove hiše. Na srečo smo vsa glasbila včeraj pustili tam in lahko vadimo. Počasi hodimo in zraven načrtujemo katere pesmi bomo vadili. Po kakšne tričetrt ure končno pridemo do Jakove hiše in hitro smuknemo v klet. Prižgemo glasbila in dve uri vadimo.

Po vaji mora Luke v službo, Olivia k Julii, Jake gor delat domačo nalogo, tako ustaneva samo midva z Erin. “No in kako gre kaj z fantom?” začnem pogovor.
”Prevaral me je,” mi zelo čemerno odgovori.
Utihnem.”Oprosti…” rečem.
”Ah v redu je. Ti pa zdej meni oprosti mislim, da imam še nekaj domače naloge. Se vidimo zvečer,” reče in odhiti po stopnicah navzgor.
Spet sem zamočil. Še jaz prehodim stopnice in grem peš domov. Hodim štirideset minut. Ko pridem domov vzamem zvezke in se lotim naloge. Matematika, slovenščina, psihologija… Skoraj umrem od dolgčasa, zato vzamem slušalke in prižgem Spotify. Ko naredim nalogo me nekaj piči in se grem učit. Moja mami je neznosno stroga glede ocen in če hočem še imeti band, se bo treba potruditi.

Medtem ko se predvaja moja najljubša pesem, pospravim zvezke v torbo in v roke vzamem kitaro, ki sem jo moral nositi tri kilometre. Vzamem svoje brezžične slušalke ven iz ušes in zaigram par akordov. Preigram par naših pesmi . Odložim kitaro in se zleknem na posteljo. Skoraj že potonem v globok spanec, ko iz nikjer prihiti Earth in me začne prosit naj jo božam. Na srečo pogledam na telefon in vidim, da je ura že skoraj šest.

-------------------------
haloha malo daljši del... upam da vam je všeč:))
lp bailey