Neopaženo smo se izmuznili nazaj v brlog. Tisti policaji ne bodo nikoli vedeli kaj jih je doletelo. Odlično smo delali kot ekipa. No, oni so delali kot ekipa… Jaz sem vse pokvarila. Zaradi mene celo mesto lovi naše obraze. Zame to ni problem, toda skrbelo me je za ostale…
“Kai, zakaj tak izraz?” Me s komolcem sune Amari. Prisiljeno se nasmehnem. “Jaz? Haha jaz sem super! Razmišljam le, da se toliko denarja ne bo samo porabilo! Odidimo od tod, tukaj nas vsi iščejo.” Vsi nasmejano pokimajo. Odlično, nisem želela da me sprašujejo o mojih občutkih. “ Res je!” Se nasmehne Amari “Toda imamo problem. Na otoku smo.” Namrščila sem se. Poznala sem otoke, saj smo jih imeli v Nebesih. Le da so bili naši, obkroženi z zrakom! Par jih je bilo obdanih z vodo toda to ne šteje. Tukaj pa so bili vsi otoki obdani z vodo! Jaz, pa slučajno sovražim vodo! “Oh, saj pa to ni problem! Imava ladjo. Cesarica nama je rekla da naj se tukaj pripraviva in počakava na spremenjevalaca oblike in vodonosko.” Oh super! Sovražim ladje! Enkrat sem plula po vodnem jezeru in ugotovila, da imam morsko bolezen! Toda nisem smela pokazati šibkosti. To je bila ena izmed prvih stvari, ki me jih je naučila Starešina ko so me našli. “Čakaj, čakaj! Cesarica? Kdo je to?” Kylan dvigne pogled. “ Lucretia Fedelmid! Najbolj izurjena ognjena čarovica! Nihče ne obvlada magije, bolje od nje!” Camilo zavije z očmi “Duh, zato je cesarica! Sam nisem najbolj za magijo.”
Lusretia Fedelmid… Kaj bi ona počela tam? Ona je vendar iz nebes! Začudeno pogledam. “Kako to misliš Lucretia? Ime ji je Lusretia.” Kylan prekriža roke “Ne. L-U- C-R-E-T-I-A.” Še Camilo se mi pridruži. “To še jaz vem. Reče se z C-jem.” Obrnem se proti Amari, in skoraj vidim kako je misli švigajo po glavi. “Lusretia je, ne?” Obrnem se proti fantoma. “In ona ni nikakšna čarovnica .” “Čakaj,” Amari stopi naprej. “Bi bilo možno, vem da bo slšati čedno toda razmislite. Je možno, da sta iz drugega sveta, in imata sporedno voditeljico?”Presenečeno pogledamo v njeno smer. To, je pa bila misel… “In kaj, ima ta vaša kopija Lusretie sestro in brata?” Jezno vzkliknem. Dvojčka se ogorčeno spogledata. “Nihče si je ne upa vprašat. Nevarno je.” Odkima Camilo. Ker je Amari tako zaposlena z razmišljanjem se oglasim jaz. “Nikoli ne sprašujete nadrejenih o njihovem življenju izven Sveta?” Osuplo vprašam. Amari poleg mene se prebudi iz msli in nasmehne. “ Kai, to delaš samo ti!” Zasmeje se. Že sem hotela ugovarjati, toda mi glavo prešine misel. “ In imate kako Shyamao, ali kaj podobnega? Ona je Lusteri-ina sestra in vlada Nebesom!” Vodonoska mi na ramo položi roko. “Saj sploh več ne izgovarjaš imen pravilno! Najbolje je, da gremo spat in jutri se bomo pogovorili.” Sploh si ni bila podobna. Nikoli ni kar tako pustila ugank. Morda je to zaradi tistih lednih tal, in so ji vzela veliko energije. “Prav, pa gremo spat. Očitno vama je magija vzela veliko energije.” Zazeha Camilo.

Vlegla sem se v posteljo oziroma klop, ki smo jo spremnili v začasno posteljo. Ni ravno udobno, toda sem že bila na hujšem.
Živo sem se spominjala ropa in kako hitro smo se povezali. Spoznali smo se, in po nekaj govora-bum odlična ekipa. Razen mene…
Danes si nisem smela dopustiti nočnih mor. Komaj sem verjela,da sem bila še danes v Nebesih. In tisti grob glas… Je bil to zmaj? In če je bil to zmaj, komu je pripadal šepet? Že spet sem se počutila kot tista mala prestrašena punčka, sredi črnega ognja. Obljubila sem si, da jo bom za vedno zaprla globoko vase.
Še nekaj časa sem razmišljala o vseh the svetovih, toda spanec me je premagal. Očitno mi je spreminjaje le vzelo nekaj energije.


Evo, uspelo mi je še napisati en del čez vikend!:grin: