Čeprav nisem registrirana sem se še vseeno odločila, da napišem zgobico. Upam, da bo za kej :kissing_heart:.
udobno se namestite in uživajte v branju.
------------------------
Srhljiva megla je bila povsod okoli mene. Komajda sem videla meter pred sabo. Bila sem tako zadihana, vrtelo se mi je. Nisem mogla več gledati. Kaj šele teči!
Ozrla sem se za sabo. Vse štiri sence so mi še vedno sledile. Najraje bi se zjokala, ampak zdaj ni bil čas zato. Tekla sem kolikor hitro sem mogla, ampak postave so bile hitrejše. Veliko hitrejše.
Močna roka me je zgrabila za kapuco in me ostro potegnila nazaj.
Zabolelo me je, kot bi mi rezali vrat.
"Neeeeeeeee! Na pomooooč!" sem se na ves glas drla, ampak nihče me ni slišal. Nihče ni vedel v kakšni nevarnosti sem.
Poskušala sem se iztrgati iz prijema, ampak ni šlo. Roka, ki me je držala je bila močnejša. Želela sem si sleči pulover, in se tako izmazati, ampak ni šlo bilo je pretežko. Grozno.

"Neeeeeee!" sem kričala, ko so pritekle še druge trije in me zgrabili. Otepala sem okoli sebe, brcala, kričala, ampak nič ni pomagalo. Bili so premočni.
Sredi meglenega gozda pa opolnoči tudi ni bilo nobenega sprehajalca, ki bi me slišal.
Po telesu sem začutila kaplje. Dež. Mogoče me bo pa to rešilo.
Še naprej sem se otepala, mogoče je na tleh blato in bi jim zdrsnilo, ampak ne. Nobenega blata.
Spet me je prijelo, da bi se zjokala, vendar sem se tudi tokrat zadržala.
Dve postavi sta me zgrabili, ena za roke in ena za noge. Srce mi je tako divje bilo, da se nisem mogla premikati.
Obmirovala sem, medtem ko sta me nosila.
Zaslišala sem zvok. Znan zvok.

Otrpnila sem in poslušala. Razen bitja svojega srca in sunkovitega dihanja nisem slišala ničesar.
Spet sem postala otožna.
Malo je rosilo, ampak megla se je še bolj zgostila.
"Kako sploh vedo, kam morajo?" sem pomislila.
Očitno so bile postave že izkušeni ugrabitelji. Bila sem 100% prepričana, da so moški. Ampak njihovih glasov še nisem slišala.

Pozorno sem si ogledovala tla in čakala, da bo kje blatna luža. Ampak bila sem tako utrujena, da se mi je meglilo pred očmi, resnična megla pa je bila tako gosta, da do tal skoraj nisem videla.
Dež mi je močil lase in obleko, v tihi noči so me nosili neznano kam. Opazila se, da postajam besna.
Kako si drznejo, takole delati z mladoltniki?!
Moj bes je postajal večji in večji, dokler nisem bojevito zakričala in se začela otresati.
Vidno sem jih presenetila.

-------------------------------
Evoga, ta zgodba bo scary, upam, da vm je bla všeč :)
Uživite, pa povejtee kako se vm zdi :)