*b* PREJŠNJIČ *b*
*i* Zakaj mi je Elizabeth sploh pokazala ta dnevnik? Je vedela, da mi bo s tem uničila življenje. Po licih so mi spolzele tople, biserne solze. Pustila sem, da so mi tekle in tekle, in tekle, in tekle, in tekle, in tekle... Iz mojih ust se je izvil nemočen krik. Bila sem na tleh. Tako psihično kot fizično. Vrtelo se mi je... *i*
*b* NADALJEVANJE *b*
*i* 1-ZAVEZNICA Elizabeth ima v zgodbi vlogo zasčite in posredovanje resnice Anni *i*
Nekdo je potrkal na vrata. Bila je Elizabeth. Moja zaveznica¹. Nisem je pogledala. Preprosto nisem morala. Solze so mi meglile pogled. Z dolgimi koraki je prihitela do mene ter me postavila na noge. Obrisla mi je solze ter iz tal pobrala Sallyin dnevnik.
"Oprosti... Nisem vedela, da te bo tako prizadelo."
Je tiho dejala ter si popravila svoje črne lase. Nisem ji odgovorila. Smrknila sem ter ji pokazala hrbet. Razgledala sem se po moji sobi. Čeprav je bila svetla in prostorna je bila v tem trenutku zame temna, utesnjena in... meglena. V trenutku, ko sem se zavedala, da enako mislim kot je Sally me je spreletel srh. Grozno.
"Nekaj moram urediti."
Sem Elizabeth brez pogleda hladno rekla ter stekla iz svoje sobe. Danes je dan, ko bom naredila korak v življenje. Želim biti samosvoja. In vse bom naredila, da bom. Potrebovala sem pojasnilo in zavedala sem se, da pojasnilo lahko dobim le, če grem v preteklost, k Sally. Ji uresničm sanje ter jo nekako prepričam, da ne bo več jaz. Oprijela sem se svoje zlate zapestnice ter se prepustila, da me je presvetla belina skoraj oslepila.
*i* 1907 *i*
*i* Vstop v Sallyino dobo *i*
Pristala sem na trdnih tleh. Tukaj sem... Pri Sally. V meni je raslo vznemirjenje a tega občutka ne bi ponovila. Stala sem na peščeni poti. Okoli mene se je razprostiral temen, zelen gozd. Nikjer ni bilo nobenega sledu o človeku. Nenadoma me je zlata zapestnica stresla kot, da bi doživela kratke stik. Zaprla sem oči in pustila, da me je srce vodilo po poti.
Ko sem spet odprla oči se je pred mano narisala majhna a prikupna vasica. Vse majhne barake so bile na strehi otežene s slamo in vsaka je imela majhen vrtiček. Oblil me je občutek, ki ga nisem mogla opisati. Kot bi bila doma ampak... v resnici nisem bila doma. Ko sem pogledala po hiškah sem v eni skozi okno ugledala majhno žensko s sivimi lasmi. Bila je že strara in videti je bilo kot da bo zdaj zdaj umrla. A to ni bila Sally. Prepričana sem bila. To je bila Sallyina skrbnica, ki jo je Sally opisala v dnevniku.
*i* Zakaj mi je Elizabeth sploh pokazala ta dnevnik? Je vedela, da mi bo s tem uničila življenje. Po licih so mi spolzele tople, biserne solze. Pustila sem, da so mi tekle in tekle, in tekle, in tekle, in tekle, in tekle... Iz mojih ust se je izvil nemočen krik. Bila sem na tleh. Tako psihično kot fizično. Vrtelo se mi je... *i*
*b* NADALJEVANJE *b*
*i* 1-ZAVEZNICA Elizabeth ima v zgodbi vlogo zasčite in posredovanje resnice Anni *i*
Nekdo je potrkal na vrata. Bila je Elizabeth. Moja zaveznica¹. Nisem je pogledala. Preprosto nisem morala. Solze so mi meglile pogled. Z dolgimi koraki je prihitela do mene ter me postavila na noge. Obrisla mi je solze ter iz tal pobrala Sallyin dnevnik.
"Oprosti... Nisem vedela, da te bo tako prizadelo."
Je tiho dejala ter si popravila svoje črne lase. Nisem ji odgovorila. Smrknila sem ter ji pokazala hrbet. Razgledala sem se po moji sobi. Čeprav je bila svetla in prostorna je bila v tem trenutku zame temna, utesnjena in... meglena. V trenutku, ko sem se zavedala, da enako mislim kot je Sally me je spreletel srh. Grozno.
"Nekaj moram urediti."
Sem Elizabeth brez pogleda hladno rekla ter stekla iz svoje sobe. Danes je dan, ko bom naredila korak v življenje. Želim biti samosvoja. In vse bom naredila, da bom. Potrebovala sem pojasnilo in zavedala sem se, da pojasnilo lahko dobim le, če grem v preteklost, k Sally. Ji uresničm sanje ter jo nekako prepričam, da ne bo več jaz. Oprijela sem se svoje zlate zapestnice ter se prepustila, da me je presvetla belina skoraj oslepila.
*i* 1907 *i*
*i* Vstop v Sallyino dobo *i*
Pristala sem na trdnih tleh. Tukaj sem... Pri Sally. V meni je raslo vznemirjenje a tega občutka ne bi ponovila. Stala sem na peščeni poti. Okoli mene se je razprostiral temen, zelen gozd. Nikjer ni bilo nobenega sledu o človeku. Nenadoma me je zlata zapestnica stresla kot, da bi doživela kratke stik. Zaprla sem oči in pustila, da me je srce vodilo po poti.
Ko sem spet odprla oči se je pred mano narisala majhna a prikupna vasica. Vse majhne barake so bile na strehi otežene s slamo in vsaka je imela majhen vrtiček. Oblil me je občutek, ki ga nisem mogla opisati. Kot bi bila doma ampak... v resnici nisem bila doma. Ko sem pogledala po hiškah sem v eni skozi okno ugledala majhno žensko s sivimi lasmi. Bila je že strara in videti je bilo kot da bo zdaj zdaj umrla. A to ni bila Sally. Prepričana sem bila. To je bila Sallyina skrbnica, ki jo je Sally opisala v dnevniku.
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.