Pozdravljeni dobri ljudje. <3Tukaj je najina zgodba. In ja čas je da izdava kdo sva. Midve sva Ginny Weasley 123 in Pomagam rada. Juhu. Ok prvi del piše POMAGAM RADA. Ta bolj neumna. Ok pa začnimo.


Bil je sončen miren popoldan, ravno sem se vozila proti knjižnici. Seveda sem šla z novim motorjem. No moj motor je bil roz in črn. Ogoževala sem ga. Izpit sem naredila že zdavnaj. Zdaj sem bila čisto malo prek 18 let. Ampak obnašala sem se za 6 in pol. No amapak kot pravim vsi (tudi odrasli) bomo vedno otroci. No ampak zdaj sem zatavala malo iz zgodbe. Torej pripeljala sem se do knjižnice. Tam me je čakal Jinn. Bil je zelo prijazen. Pospremil me je v knjižnico. Ravno sve se zaklepetala ko sem naenkrat iz za vogala zagledala Emmo. Ta smrkljica si misli, da je nekaj več od ostalih ker ima vedno najbolj kul oblačila. Kar rdeča postanem ko jo vidim. Njen glas mi gre tako naživce. Kako rada ne bi šla blizu nje ampak morem zato, ker je tam knjižna polica z kriminalkami. Mojimi najljubšimi knjigami. Hitro poskušam iti mimo ko vidim da mi nastavi nogo. ME ŽELI SPOTAKNITI. To me zelo razjezi. Ampak imam še natanko pol minute zato se spomnim, da lahko izpadem kul, če bom posnemala tisti TikTok ki sem ga zadnjič videla. Ok morem narediti kolo. Čez par trenutkov ugotovim, da to ni najboljša ideja, amapk prepozno. Sej začnem vredu. Dotaknem se tal in se dvignem. Na žalost izgubim ravnotežje in se zgrudim na tla. Vsi v knjižnici se mi smejijo in me zbadajo. Razen Jinn. Pomaga mi, da se vstanem. Zardim. Na kar slišim glas, ki mi govori KOTALILKA. To je Emma. To me čisto sesuje in zbežim iz knjižnice. Jinn me poskuša ustaviti ampak mu ne uspe. Tečem dalje in dalje. Noge me že precej bolijo. Kar naenkrat pa....



To je to za danes. SE OPRAVIČUJEM ZA SLOVNIČNE NAPAKE IN DA JE DEL ZELO KRATEK. HVALA ZA RAZUMEVANJE. Če vam je všeč pritisnite srček in nama komentirajte kako se vam je zdelo