hiii, kako ste? dans bo mal krajši delčk, ker se mi mudi. rada vas mam in hvalaaa, larči

------------------
Odprem prvo oko. Potem še drugo. Zamežikam.
In potem se spomnim. Včeraj sem se počutila tako bedno, da sem komaj čakala, da mine življenje.
Danes si želim živeti.
Vstanem iz postelje, toda zavrti se mi in takoj padem nazaj. Z glavo se udarim ob nočno omarico in zastokam. Ko si končno želim v šolo, me boli glava. In slabo mi je.
Nenadoma me spreleti močan občutek slabosti, in še preden mi uspe priti do kopalnice, začutim kisel okus v ustih. Nagnem se čez omarico in bruham.
------------------------
Mama me boža po licih, jaz pa razmišljam samo o tem, koliko mi je mati nekoč pomenila. Sedaj, ko je doma največ tri ure, vem, da bi zlahka preživela brez nje. Tudi brez očeta.
Z lahkoto bi živela brez staršev, ampak zelo si želim, da ne bi ostala brez ljubezni, čeprav nisem hetero in ne ustrezam družbenim normam.
Živela bi lahko brez vseh sošolcev, sošolk, učiteljev.
Ampak ne bi pa mogla živeti brez Anje in Izzy in tega se prav dobro zavedam.
Nemadoma mi zabrni telefon:
"a si zbolela al kaj, cakam te pri omarci.a veš kaj se je zgodilo?? takoj PRIT SEM!!!"
Izzy je. Slab občutek imam.
"Ja, bruham, pa glava me boli. dans ne pridem v šolo. je kaj z Galom?"
Takoj pride odgovor:
"jaaaa. a ves, kaj mi je rekel na hodniku?? da sem mu všeč. in da je anjo poljubil samo zato, da bi bila jaz ljubosumna."
Ne morem si pomagati. Bruhnem v jok in telefon odvržem ob steno in preslišim vibriranje.
Mama ne pride več v sobo.



omgggg, tole pa je blo kratko...sori, mudi se mi, pa še v ponedeljek in torek ne bom aktivna. Kako ste drugače? napišite še kaj, bom z veseljem prebrala.
larčiiiii