Ne morem zaspati. Ves čas mislim na Izo, na to, kako lepo mi je v njeni družbi, kako jo...Kako jo imam v bistvu rada. Dejansko rada. Ker je najboljša oseba na tem prekletem svetu.
Obrnem se na drugo stran in si svetle lase popravim z obraza. Ne vem, kaj naj si mislim. Čisto, popolnoma izgubljena sem.
Ker sem pravkar ugotovila, da mi je všeč dekle.
---------------------------------------------------------------
Počasi odprem levo oko. In nato še drugo. Oči imam čisto zlepljene.
Nato zaslišim budilko. Godrnjaje pogledam na telefon in skoraj umrem.
"Oh, neeee," zastokam.
Na telefonu piše: 5. budilka.

Z glavo butnem v nočno omarico in se spotaknem po stopnicah. Hitro si pripravim šolsko torbo; po urniku MAT, BIO, LUM, LUM, SLO. Kako brezvezni predmeti. Ampak vsaj hitro končamo.
Torbo si oprtam na rame in pohitim proti šoli. Tinkara mi pokvari celotno jutro, ko nehote pomislim nanjo in na tisto jutro, ko sta se z Ano tako smejali. Povsem jasno je, da se GP čisto nič ne meni za naju. Grozna punca je, res. Obupna. Ne morem verjeti, da sem jo nekoč imela za vzor.
Seveda sem šele po vsej tej drami ugotovila, da Tinkara sploh ni lepa. Pravzaprav... Seveda je konvecialno privlačna, ampak lepa... Spoznala sem, da beseda lepa velja samo za zunanjost, in Izzy, recimo, je lepa v srcu. Čeprav je tudi njena telesna zunanjost zelo privlačna. Mislim, tisti njen nasmeh...
Aaghhhh, spet sem zašla s teme. Zakaj morem neprestano misliti nanjo??? Zakaj ne morem...Zakaj ne morem samo pozabiti, zakaj včeraj nisem mogla zaspati?? Zakaj ne morem nehati misliti na njene oči?
Telefon mi zazvoni. Preberem:
"hi Urši, kje siiiiii? pri mati smo, decimalka razlaga neki o korenih, js pa mislim nate. včeri mi je gal napisal, da sem leeepaaaa! a ni to tok kjutsiiiiiiii joj, decimalka gleda sem.prit!!"
Zvzdihnem. Napisala je, da misli name. Name. O, moj bog.
Joj. Si bom že kmalu začela kaj narobe predstavljati.
"prihajam," napišem Izzy, "reči decimalki, da mi bus zamuja."
In nato ugotovim, da sem ves ta čas stala na mestu, zato zavzdihnem in stečem proti šoli.

Pridem ravno pravi čas - na urniku je biologija, jaz pa imam v šolski torbi samo peresnico in zvezek za matematiko iz drugega razreda. Pa kaj sem počela, ko sem si 'pripravljala torbo??' Bajla (učitelj za biologijo) je zelo strog in znan po tem, da nenapovedano sprašuje, čeprav je 'baje' to prepovedano. Ampak proti njemu si nihče nič ne upa, ker je visok meter petinosemdeset centimetrov in se razjezi že, če mu rečeš, da ima lepo pričesko. (To ni norčevanje, ker ga moramo ves čas gledati navzgor in sploh ne moremo videti njegove pričeske. To je samo kompliment.)
Skoraj smamem vrata s tečajev in planem v razred. Moje prestrašene oči se zagledajo v Bajlove zadovoljne. Moj svet se poruši v trenutku, ko najstrašnejši učitelj na šoli zagode:
"Urša, vprašana si."
--------------------------------------------------------------------------------

Hej, oprostite za malo krajši delček, pa še Izzy skor nič ne nastopa notr, ampak nekak sm hotla, da bi vedli, kako je Urša usmerjena..Naslednji del bo bolj zanimiv, obljubim
Hvala za ogled!
larčiiiii