Živjo. Jaz sem Sofija. Uživam v življenju. Imam kar dosti prijateljev, in v šoli mi gre super. Moji starši so bogati in živim v lepi hiši z bazenom. Moje življenje je sanjsko. Sploh nevem kje naj začnem. Ime mi je Sofija. To sem že povedala, ja. Stara sem 11 let. Imam dolge ravne lase. Malo izgleda posebno, ker so rjavi z blond prameni. Las si ne barvam, res ne. Moje oči so sive. Sem nekje srednje velikosti in sem bolj suha. Imam bff Gajo. Najraje jo imam na svetu.
Sama se sicer ne spomnim kako je bilo v otroštvu, ampak raje živim življenje sedaj. Otroštvo je preteklost.

"Cause the player gonna play, play, play, play, play.
And the haters gonna hate, hate, hate, hate, hate.
Baby, I'm Just gonna shake, shake, shake, shake, shake.
I shake it off, I shake it off! Whoo-hoo-hoo!"
To je bila moja budilka. Ugasnila sem jo in se pretegnila. Moja soba je najlepša soba na svetu. Imam veliko posteljo, ličilo mizico (v predalih je ogromno ličil), veliko pisalno mizo, francosko okno +majhen balkoncek.
Šla sem v kopalnico, ki je tudi v moji sobi. Umila sem si zobe, in si izbrala outfit. Imam res veliko oblek. Nočem, da si o meni mislite, da sem neka snobovska punca. Taki so pač moji starši, zelo skrbijo zame.
"" mi je zvonil telefon.
"Halo?" sem se oglasila.
"Heeej!" se je zaslisal Gajin glas.
"O živjo Gaja!"
"Jutro. Jaz te čakam pred hišo. Prideš dol?"
"Takoj, samo še malo make upa..."
Čez 10 minut sva z Gajo že hodili do postaje.
V roki sem imela telefon, a sem začutila da me mela sila vleče nazaj.
"Daj mi to!"
Nek odrasli človek mi je vzel moj nov telefon!
"Hej!" je zavpila Gaja. Iz ramen si je potegnila šolsko torbo in jo zaabrisala v roparja. Ta je telefon vrgel nazaj meni, ki sem ga s spretnostjo ujela, šolsko torbo pa je pustil na tleh.
"Se ti je to že kdaj zgodilo?" me je vprašala Gaja.
"Ne, to je bilo prvič." sem rekla.
Vstopili sva na avtobus, ki je ravnokar pripeljal. Hitro sem se vsedla na stol spredaj pri oknu. Najraje sedim tam, ker so stoli zelo visoki. Odpeljali smo se proti šoli.
Ko smo prispeli sem stekla po hodniku do omarice. Moja omarica zelo diši ker sem vanjo enkrat ponesreči špricnila parfum. Vzela sem zvezke ki jih bom danes potrebovala in stekla po stopnicah v razred.
"Kje... Si... Bila..." je sopihala Gaja.
Jaz mimogrede treniram balet. Zelo sem gibljiva, in hitro tečem.
Zlozila sem zvezke na mizo, potem pa dala torbo nazaj na rame.
Prvo uro smo imeli šport. Zato sem potegnila Gajo za sabo in odšli sva v garderobe pred telovadnico. Imam zelo lepo športno opremo iz h&m. Z roke sem si snela pametno uro in si spela lase.
"Punce! Ali kdo manjka?"
"Ne!" sem rekla.
"Super! Kar pridite v telovadnico. Danes bomo skakali v višino."
"Jeeeej!" sem se veselila. Rada imam skakanje v višino ker, zaradi baleta lahko zelo visoko skačem.
S športa sem prišla vsa nasmejana. Šport je eden mojih najljubših predmetov! Pravzaprav imam rada vse predmete ampak šport je res eden ljubših.


Hej! Toukaj je prvi del zgodbe z naslovom Res?!. Komentarji polepšajo dan, lajk pa sploh!
Lepo se imejte
happySISTERS