to je moje prvo delo, ki ja jemljem bolj resno

prvič morem povedati, da zgodba ni najbolj vesela, in ima toxic starše,malo spolnosti, torej če je to zate neprijetno ne beri te zgodbe

1.POGLAVJE
Ko sem bila mlajša, je bilo življenje lepše. Vsaj tako se mi zdi. Morda samo nisem opazila, kaj se dogaja okoli mene. Pogrešam te dni, ko me ni bilo strah moje mame in ko se nisem še sama jokala v kopalnici skoraj vsako noč. Ime mi je Laura. Imam 13 let in živim z mamo v majhnem apartmaju. Velikokrat se sprašujem, kakšno bi bilo mamino življenje, če se ne bi rodila. Ko je bila stara 16, je seksala z svojim dečkom in postala noseča z mano. Fant jo je zapustil, ker ni bil pripravljen, mamini starši so pa jo vrgli ven iz hiše. Zaradi nekega razloga se je odločila, da me bo obdržala. Želim si da se ne bi tako odločila. Živiva ob morju, in morem ti povedati, raje utonem v morju kot grem domov. Vsaj zadnih par let je tako. Večino dneva sedim ob morju ali plavam v njem. Zato v šolo vedno nosim kopalke. Rada plavam in se potapljam. Lahko držim svoj zadih za zelo dolgo, in sem tudi navajena na mrzlo vodo morja. V šoli imam zato vzdevek "ribica". V šoli sem precej popularna, in to zato, ker imam youtube kanal z 70,000 naročilci. Na njem večinoma vlogam ob morju ali snemam moje najdbe v njem. Mama si je pred leti kupila vodoodporno kamero, a je že dolgo ne uporablja, zato zdaj jaz snemam moje youtube posnetke na njej. A niti na youtubu ne v šoli nihče ne ve, kaj se dogaja doma. Velikokrat si moram pokriti rane z maminim concealerjem, ali pa kar z obližem. In te rane nastajajo zaradi mame. Ne nastajajo samo od zunaj, ampak tudi od znotraj. Nekje sem slišala, da morje dobro zaceli rane. To je res, vsaj zame. Vse praske hitreje izginejo, če plavam v morju. Notranje tudi. Ko plavam, pozabim na mamo, in to je super občutek, verjemi mi.


ok to je to, obvesti me če so kakšne slovnične napake, in lmk če želiš več.