Hej :dog:,
prihaja nov del zgodbe Samo konji v moji glavi.


“Nazadnje, ko Brine ni bilo in si bil ti glavni je bila hiša v popolnem neredu!” Vsi so bili tiho razen Julije in Luke, ki sta se hihitala. Nik jim je govoril, da so bile le žogice po tleh, da so veliko pojedli in, da so malo poplavili kopalnico. Mami je samo zavzdihnila. Nik si je mislil, kaj je pa zdaj.

“Pojdite jest.”

Vsi so šli jest in mami se je obula, šla v nov kombi in se odpeljala. Nik je želel, da se borimo s hrano, Žan se je strinjal in Žiga je takoj stekel za otroško mizo in jo prevrnil, jaz pa sem zakričala in vsi so me pogledali. Nik je zavzdihnil in Žiga ga je čudno pogledal. Julija in Luka sta jedla toaste z marmelado, Žiga je vzel kozarec z bomboni in sem ga ustavila preden bi jih odnesel.

“Kam pa kam s temi bomboni?” sem vprašala in ga sumljivo pogledala.

“Jih bom odložil na mizo,” je rekel Žiga in zavil z očmi.

“Bolje zate,” sem rekla.

“Zakaj jih ne bi smel pojesti?” se je vključil Nik.

“Kaj te briga!” sem rekla.

“Daj Nik nehaj se kregat,” je rekla Leja.

“Kdo je pa tebe kaj vprašal?” je rekel Žiga.

“Saj tebe tudi ni noben!”

“Dovolj nehajte kričati, se pretepati in nasploh kregati!” je zavpila Brina.

Vsi so se spogledali. Žiga in Nik sta skočila na Lejo in se začeli pretepati, boksati, ščipati in brcati. Pritekla je Neja in Lejo potegnila ven. Še enkrat sem zakričala, Žiga in Nik sta me pogledala in pogledala drug drugega. Julija je začela jokati zaradi hrupa. Šla sem jo pomirit. Ko me ni bilo, si je Žiga vse bombone stresel v usta. Nik se je naglas začel krohotati. Pritekla sem in pogledala Žigo in rekla, da je pojedel vse bombone in, da je preveč sladkarij. Nik se ni mogel nehati na glas krohotati. Zakričala sem, da imam dovolj. Šla sem do hleva osedlala haflingerja Astro in v galopu sva oddirjali proti gozdu. Poklical me je Nik, seveda sem se mu oglasila. Spraševal me je kje sem, kaj delam in govoril naj pridem domov. Edino, kar sem mu rekla je, da je glavni, ker jaz potrebujem odmor. Z Astro sva dolgo galopirali, dokler se nisva ustavili na neki jasi, šla sem dol s sedla in pobožala Astro. Sledila mi je, ko sem hodila proti slapu. Šla sem nazaj na Astro, ker me je bilo strah kaj se dogaja doma, ker je Nik glavni in tudi zato, ker sem bila že dve uri pri slapu. Astra je zagalopirala proti domu. Nik me je zopet klical in sem se mu oglasila. Rekel je, da je doma kaos in naj se vrnem. Vprašala sem ga kaj se je zgodilo. Rekel je, da je poplavilo prvo nadstropje, da je zažgal vse, kar je skuha... udarila sem se po glavi, nato sva z Astro stekli domov. Ko sem prišla domov je smrdelo po surovih ribah. Zatisnila sem si nos in šla noter. Nika sem, lopnila po glavi in ga vprašala kaj se je zgodilo.

“Joj Brina še dobro, da si doma.” Je rekel Nikin me objel. “Kako se ti lahko oddolžim?” Me je vprašal.

“Začni s tem, da me izpustiš.” Sem mu rekla.

“To lahko naredim.” Se je oddahnil Nik.

“Super.” Sem mu rekla.

Šla sva pospravljat in vsi so nama pomagali. Uredili smo poplavo, pospravili kuhinjo in kopalnico. Nato me je poklical moj fant, če lahko pride, ker je pri njih prava drama. Vprašala sem ga kaj se pri njih dogaja. Rekel je, da se njegov oče in stric nenehno prepirata in, da se njegova brata ves čas boksata in brcata in, da na kratko pri njih doma ni varno. Rekla sem, da naj osedla njegovega konja Vulkana in, da bom jaz Astro. On se je s tem strinjal rekla sem mu, da se dobiva na jasi pri najbližjemu slapu. Šla sem do staje osedlala Astro in zagalopirala je proti gozdu. Ko sva prišli tja Liama mojega fanta še ni bilo. Kar sem zaslišala, je bilo rjovenje in stopanje medveda. Z Astro sva šli v dir. Tam je bil največji medved, ki sem ga kadar koli videla. Bil je tudi Liam z njegovim konjem Vulkanom. Liam se ga je močno prijel. Bum. Nekaj je tako naglas počilo, da so se medved, Vulkan in Astra prestrašili in zbežali. Ta pok je prišel iz puške, ki pripada mojemu stricu Damjanu. Takoj sva se z Astro obrnili in galopirali proti glasnemu poku. Ko je Liam videl, da naju ni več sta se z Vulkanom obrnila in od galopirala za nama. Z Astro sva se ustavili in tam je bi moj stric Damjan. Držal je puško in zraven njega je ležal mrtev medved. Bila sem ga tako vesela, da je rešil konja in naju. Stric je rekel, da to počne skoraj vsak dan. Rekla sem, da sem zelo hvaležna v imenu vseh nas štirih. Rekel je, da to ni nič posebnega.
RTM
S