Hej :dog:,
tu je nov del zgodbe Samo konji v moji glavi.



Po koncu zadnje ure, ki se je mimo grede zalo vlekla sem šla z Karmen in Sofijo na en sok. Ko smo spile sem Mame šla k Luciji in Niku, da bomo šli domov. Zopet ni bilo doma in sem bila glavna. Šla sem v sobo in napisala v dnevnik:

Dragi dnevnik, doma je spet norišnica. Razmišljam, da bi šla malo do gozda z Astro. Nik bi lahko bil malo glavni. Kaj ne? Res ne vem kako naj ukrotim Žigo.

Zaprla sem dnevnik in šla iz sobe. Bilo je točno tako ko sem napisala v dnevnik. Vse no skoraj vse vaze so ali ležale na tleh ali pa bile razbite. Le redka je ostala na polici. Prijela sem se za glavo in zagodrnjala: Zakaj imam jaz to srečo? Čez pet minut sem bila sita vsega in šla v sobo, da malo napišem v dnevnik.

Nadaljujem: 12.1.2026

Dragi dnevnik, že spet imam stres zato tudi pišem. Ko sem stopila iz sobe so tam ležale štiri razbite vaze, tri so ležale na tleh skupaj z paketki bombonov in samo dve vazi sem videla na policah. Tega imam počasi že dovolj! Nihče me ne posluša. Morda samo Lucija in še tri osebe. Tako se mi vsaj zdi. Zdaj pa grem.

“Nik jaz grem spet si ti glavni.” Sem mu hitro odgovorila.

“Kaj? Zakaj spet? Kam greš pa ti?” Me je ves zmeden spraševal.

“No...” Želela sem si izmisliti nekaj, a me je prekinil.

“To si naredila že drugič!” Je rekel z bolj besnim tonom.

“Ti razložim, ko se vrnem.” Sem zaklicala.

Tekla sem do hleva, a Nik je seveda tekel za menoj. Hitro sem osedlala Astro in, ko je prišel Nik do hleva je Astra zadrgetala in on se je vrgel v stran. Zdirjali sva proti gozdu. Ko sva prišli, sem se usedla na tla in Astra zraven mene. Seveda, da sem dnevnik vzela s seboj, da ga varujem pred Žigo. Vanj sem zapisala:

12.1.2026

Dragi dnevnik končno sem na mirni jasi sama z mojo kobilo. Sva stran od doma, ker rabim malo miru.

RTM
S