Hej :dog:,
tu je nov del zgodbe Samo konji v moji glavi.


Sva stran od doma, ker rabim malo miru. Res je prijetno nekje, kjer ni Žige da bi mi težil. Joj kako je zoper en, vesela sem da sem sama.

Oh. Sem zavzdihnila ob misli, da bom morala domov kjer je prevelik trušč. Zajahala sem Astro in ona je oddirjala domov. Dala sem jo v njen boks in jaz sem šla notri, ko sem vstopila je moja jazbečarka Pika pritekla k meni v naročje in za cvilila. Zavpila sem: Nik! On je nazaj zavpil: Kaj?!

“Zakaj je Pika tako prestrašena?” sem ga vprašala.

“Kako naj pa jaz vem kaj se temu psu mota po glavi? A? A?” je jezno odgovoril Nik.

“Ja no notri je norišnica in lahko bi vedel, da Pika ne mara hrupa!” Sem zavpila nanj.

“Pa še nekaj...” sem nadaljevala, ko sem želela nadaljevati me je prekinil.

“Kaj?!” je spet rekel z jeznim tonom.

“Zakaj Luka in Julija mečeta igrače v Mijo? Ki je stara tri?! Sem spet zavpila.

“Ja ne vem?” je rekel popolnoma mirno.

RTM
S