Pisalnica
ojj, to je nov del moje zgodbe. uživajte v branju:)
Poda mi sendvič in kavo, jaz pa njej 10$ in se ji zahvalim. Posloviva se z objemom.
Odpravim se proti baletnem studio. Po 15 minutah hoje prispem pred dokaj majhno zgradbo. Vstopim in takoj zagledam predprostor. Nato vidim dvoje vrat in pa stopnice. Vstopim skozi desna vrata, saj so to vrata dekliške garderobe. Na levi pa je moška garderoba. Preoblečem se v moj temno moder dres, ki je nad malo pod ramami viden skozi in čipkast. Čez dres si nato oblečem še hlače, za katere lahko zataknem črpalko. Črpalko imam gor samo za ogrevanje. Na noge si dam baletne copate, kasneje pa se bom preobula v špice. Preverim moj sladkor, ki je 8.0, kar bo za ogrevanje v redu, nato pa bom spila sok. Izstopim iz garderobe in se odpravim po stopnicah. Na koncu stopnic stopim skozi vrata v studio. Zagledam mojo učiteljico, ki me uči že od mojega 3 leta. Zelo mi je pri srcu, saj je zeloooo prijazna in ima, tako kot jaz, diabetes tipa 1 in me zato toliko bolj razume.
''Oj,'' me pozdravi
Pozdravim jo nazaj.
''Kako si kaj?'' vpraša.
''Pa bo nekako. Ti?'' odgovorim.
''Tudi. Pa dajva se kar lotiti ogrevanja. Prvo imava plie,''
Začnem plesati.
Po pol ure je konec ogrevanja in vaj ter se lahko posvetiva plesu. Obujem si špice in se vrnem v studio. Vadiva za ples, ki ga plešem skupaj z mami, saj je tudi ona zelo dobra balerina. Nisem še videla koga bolje plesati od nje.
Čez eno uro končam z vajo. Preoblečem se nazaj v moje črne kavbojke in bel puli. Nato odidem iz garderobe ven pred stavbo, kjer me čaka mami.
''Ojla,'' jo pozdravim.
''Hejjjjj, kako je bilo na vaji? A ste že prišle do tistih piruet?'' me vpraša.
''Tiste iz četrte? Ja, tiste sva delali danes,'' odgovorim.
''Super, zdaj imamo samo še ene 5 minut nastopa za zvadit. Jaz sem prišla do arabesk,'' reče.
''Super!'' ji odgovorim.
Peljeva se proti domu. Ko prispeva domov grem v svojo sobo. Prvo naredim nalogo in se potem še učim matematiko in španščino, saj imam za ta predmeta naslednji teden ocenjevanja. Do petnajst došestih sem konec. Pograbim svoj nahrbtnik, pojem bonbon in se odpravim proti Starbucksu. Ko čez 5 minut prispem tja Alexis še ni tukaj. Nadenem si predpasnik in začnem streči strankam.
Čez nekaj minut pride tudi Alexis:''Hejla, kako smo kaj?''
''Pa saj veš, kot vedno haha,'' rečem in se zasmejim.
Nato jo vprašam: ''Pa ti?''
Odgovori mi:''Pa tudi bo heh.''
''Samo da bo,'' se ji spet nasmejim. Med odmorom greva na kratek sprehod.
''Hej....a bi šla mogoče kasneje z mano v kino?'' me nervozno vpraša Alexis.
''Ja, seveda. Zakaj si tako nervozna?'' jo vprašam.
''Mislim, tako, kot....kaj več kot...'' začne govoriti.
''Aa, to misliš. Amm, ja, seveda. Z veseljem!'' ji odgovorim.
Nato me kar naenkrat poljubi. Hitro se odmakne stran od mene.
''Oprosti, oprosti, nisem hotela samo....'' začne.
Jaz jo samo pogledam, se ji nasmejim in jo poljubim nazaj. Oglasi se moj alarm, ki pomeni, da imam nizek sladkor.
''Pojdiva hitro nazaj,'' mi reče.
Iščem po torbici, a enostavno ne morem najti ničesar sladkega. Nato mi Alex v roke poda bonbon.
''Vedno ga nosim s sabo, ravno v tem primeru,'' reče in se mi nasmehne.
Hitro pojem bonbon in se odpraviva nazaj.
Pa smo prišli do konca. Tokrat je malo daljši:)
Jaz upam, da vam je všeč. Meni se zdi ta tema primerna, ker se o tem ne govori največ.
Ly,
HP fan
Poda mi sendvič in kavo, jaz pa njej 10$ in se ji zahvalim. Posloviva se z objemom.
Odpravim se proti baletnem studio. Po 15 minutah hoje prispem pred dokaj majhno zgradbo. Vstopim in takoj zagledam predprostor. Nato vidim dvoje vrat in pa stopnice. Vstopim skozi desna vrata, saj so to vrata dekliške garderobe. Na levi pa je moška garderoba. Preoblečem se v moj temno moder dres, ki je nad malo pod ramami viden skozi in čipkast. Čez dres si nato oblečem še hlače, za katere lahko zataknem črpalko. Črpalko imam gor samo za ogrevanje. Na noge si dam baletne copate, kasneje pa se bom preobula v špice. Preverim moj sladkor, ki je 8.0, kar bo za ogrevanje v redu, nato pa bom spila sok. Izstopim iz garderobe in se odpravim po stopnicah. Na koncu stopnic stopim skozi vrata v studio. Zagledam mojo učiteljico, ki me uči že od mojega 3 leta. Zelo mi je pri srcu, saj je zeloooo prijazna in ima, tako kot jaz, diabetes tipa 1 in me zato toliko bolj razume.
''Oj,'' me pozdravi
Pozdravim jo nazaj.
''Kako si kaj?'' vpraša.
''Pa bo nekako. Ti?'' odgovorim.
''Tudi. Pa dajva se kar lotiti ogrevanja. Prvo imava plie,''
Začnem plesati.
Po pol ure je konec ogrevanja in vaj ter se lahko posvetiva plesu. Obujem si špice in se vrnem v studio. Vadiva za ples, ki ga plešem skupaj z mami, saj je tudi ona zelo dobra balerina. Nisem še videla koga bolje plesati od nje.
Čez eno uro končam z vajo. Preoblečem se nazaj v moje črne kavbojke in bel puli. Nato odidem iz garderobe ven pred stavbo, kjer me čaka mami.
''Ojla,'' jo pozdravim.
''Hejjjjj, kako je bilo na vaji? A ste že prišle do tistih piruet?'' me vpraša.
''Tiste iz četrte? Ja, tiste sva delali danes,'' odgovorim.
''Super, zdaj imamo samo še ene 5 minut nastopa za zvadit. Jaz sem prišla do arabesk,'' reče.
''Super!'' ji odgovorim.
Peljeva se proti domu. Ko prispeva domov grem v svojo sobo. Prvo naredim nalogo in se potem še učim matematiko in španščino, saj imam za ta predmeta naslednji teden ocenjevanja. Do petnajst došestih sem konec. Pograbim svoj nahrbtnik, pojem bonbon in se odpravim proti Starbucksu. Ko čez 5 minut prispem tja Alexis še ni tukaj. Nadenem si predpasnik in začnem streči strankam.
Čez nekaj minut pride tudi Alexis:''Hejla, kako smo kaj?''
''Pa saj veš, kot vedno haha,'' rečem in se zasmejim.
Nato jo vprašam: ''Pa ti?''
Odgovori mi:''Pa tudi bo heh.''
''Samo da bo,'' se ji spet nasmejim. Med odmorom greva na kratek sprehod.
''Hej....a bi šla mogoče kasneje z mano v kino?'' me nervozno vpraša Alexis.
''Ja, seveda. Zakaj si tako nervozna?'' jo vprašam.
''Mislim, tako, kot....kaj več kot...'' začne govoriti.
''Aa, to misliš. Amm, ja, seveda. Z veseljem!'' ji odgovorim.
Nato me kar naenkrat poljubi. Hitro se odmakne stran od mene.
''Oprosti, oprosti, nisem hotela samo....'' začne.
Jaz jo samo pogledam, se ji nasmejim in jo poljubim nazaj. Oglasi se moj alarm, ki pomeni, da imam nizek sladkor.
''Pojdiva hitro nazaj,'' mi reče.
Iščem po torbici, a enostavno ne morem najti ničesar sladkega. Nato mi Alex v roke poda bonbon.
''Vedno ga nosim s sabo, ravno v tem primeru,'' reče in se mi nasmehne.
Hitro pojem bonbon in se odpraviva nazaj.
Pa smo prišli do konca. Tokrat je malo daljši:)
Jaz upam, da vam je všeč. Meni se zdi ta tema primerna, ker se o tem ne govori največ.
Ly,
HP fan
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Res odlična zgodba!!! Komaj čakam nov del!
0
Moj odgovor:
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(187)
Srednje.
(137)
Ni mi všeč.
(37)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ej ful je dobr men je vsec ker ni vec raka ...
ej ful je dobr men je vsec ker ni vec raka ...