Po licih so mi tekle tople solze. Obraz sem zakopala v dlani. Najraje bi zbežala nekam... kjer, kjer se bi izmuznila vsem tem butasnim občutkom žalosti! Z nog sem si počasi snela baletne copatke in jih zalučala v smeti. Nisem jih nameravala vzeti nazaj. Po nekaj minutah opazovanja mojih dragocenih baletnih copatk v smeteh sem se morala nasmehniti. Le kaj si bi mislila mami? Predstavljala sem si njen od jeze rdeč obraz. Še bolj sem se nasmehnila in takoj mi je bilo bolje. Veliko bolje. Dokler ni nekdo potrkal na vrata garderobe.
"Carolina... Si notri?"
Takoj sem prepoznala glas. Ni bil Tim. Bila je Jane. Nisem ji nameravala odgovoriti samo trmasto sem stala pred zaprtimi vrati in ji prisluhnila.
"Poglej... Preobleči se moram."
Je dejala. Zavila sem z očmi. Tipična Jane. V tistem trenutku pa sem na drugi strani vrat zaslišala tudi Zoein pomirjajoč glas.
"Carol!!! Ne poslušaj je... Samo pridi ven, da greva čim prej domov."
Zoe me je prepričala, da sem odprla vrata garderobe. Zagledala sem Janein nadležni obraz (čeprav moram priznati, da nikakor ni grda) in Zoe s prisiljenim nasmeškom. Odvlekla me je iz garderobe. Ko sva že stali pred taksijem sem obstala. Nekaj sem pozabila... Obrnila sem se in stekla po baletne copatke. Ko sem jih končno spet dobila iz smeti... Ah, ogabno zakaj sem jih morala vreči ravno v smeti! Sem zagledala Tima. Zavila sem z očmi. Nisem ga hotela gledati.
"Carolina... "
Je žalostno rekel a sem se samo hitro obrnila in stekla nazaj k Zoe.


______


to bo to za ta deu upam da vam je biu ušeč 🥰
dans se mi res ni dal pregledvt besedila sori

naslednji del naslednjo soboto

Vaša Roxy. E