Četrtek 7:30

Popolnoma živčno sem sedela za mizo ter grizla konico svinčnika.

Skiciraj perspektivni pogled šeste pozicije rok ter druge pozicije nog!

Se je glasila naloga. Čeprav sem si v glavi jasno predstavljala kako je videti se nikakor nisem mogla zbrati. Vsakič, ko se je svinčnik dotaknil delovnega lista se je na papirju izrisalo srce. Kako sem neumna... Sem zagodernjala ter pospravila delovni list nazaj v predal.
"Baletka, zajtrk!"
Me je poklical oči iz kuhinje. Hitro sem stekla v kuhinjo ter iz pulta izmaknila skodelico z jogurtom in sadnimi kosmiči. Oh, kako bi enkrat rada poskusila čokoladni namaz z belim, mehkim kruhom (namesto zdrave marmelade brez sladkorja in črnim, polnozrnatim kruhom) ! Sigurno da je odlično! Vsaj tako pravi Ella. Ko sem pojedla zajtrk je v stanovanje po svojem jutranjem sprehodu vstopila nasmejana Ella.
"Park v Londonu je takooo lep!"
Je navdušeno rekla ter mi pomežiknila. V roki je nosila vrečko iz pekarne in stavila bi glavo, da je v njej par čokoladnih rogljičkov. Stekla je v mojo sobo ter se utrujeno vrgla na mojo posteljo jaz pa sem se poleg nje vsedla na napihljivo blazino, ki jo je imela to noč za ležišče.
"Danes bom jaz spala na tvoji postelji."
Je nasmejano dejala ter iz vrečke vzela čokoladni rogljiček. Skomignila sem z rameni.
"Kaj ti je?"
Me je zmedeno vprašala.
"Četrtek je..."
Sem namignila Elli in si živčno popravila lase. Nekaj časa je napeto razmišljala nato pa zmagoslavno vzkliknila.
"TIM! Saj res!!! Kako sem lahko pozabila?!"
Prikimala sem ter željno usmerila pogled v hrustljav rogljiček, ki si ga je Ella veselo privoščila.
"Bi?"
Me je vprašala ter mi z rogljičkom požugala pred očmi.
"Ne, ne smem... Hvala vseeno."
Sem zadržano odklonila rogljiček čeprav bi ga z veseljem poskusila.
"Torej... Kaj boš danes oblekla?"
Je spremenila temo.
"Ne vem... Mogoče... Hm... Tisto mojo belo majico in oprijete kavbojke?"
Najboljša prijateljica me je presenečeno pogledala.
"Pa saj ne misliš dejansko... Nositi najbolj bednih oblačil?!"
Skomignila sem.
"To sem pač jaz. Preprosto dekle."
"Khm! Res si dobra igralka a vloga preprostega dekleta ti ne gre dobro."
Se je ta vprla ter mi namenila očitajoč pogled.
"Okej! Prav. Sem hči 'legende' baleta. Srečna?!"
Sem nejevoljno rekla. Legenda baleta stoodstotno NI moja mami in sovražim, dejstvo, da moram zaradi maminega uspeha spreminjati mojo osebnost ter se prilagajati mami.
Ella je prikimala ter odprla mojo omaro z oblačili. Ven je privlekla bel top ter črne baggy hlače, ki jih v življenju še nisem oblekla. Če se ne motim sem jih dobila od tete Hanne za trinajsti rojstni dan.
"Evo! Tole boš danes nosila in pika!"
"Ampak..."
A je samo odkimala in iz vrečke vzela še en rogljiček. Čudno, da je še vedno tako vitka... Hah, Ella pač....

*****

17:40

Ne morem več!!! Od živčnosti me bo razgnalo. V želodcu sem čutila mravljince in roke so se mi tresle. Ella si je že poiskala kotiček v parku kjer me po počakala, ko bo najinega srečanja konec. Moja najljubša kavarna je bila skoraj v parku. V njej so stregli predvsem odlično kavo (po mnenju tistih, ki so jo že poskusili) in limonade vseh okusov. Včasih sem tam naročila tudi kakšen shake (zelo redko, pa še takrat zdrav shake) ali pa ledeni čaj. A limonada je bila v tej kavarni preprosto kraljica. (Kave žal še nisem poskusila.)
Sedela sem za lepo pogrnjeno mizico z žametnim, rdečim prtom in vencem rož na sredini. Najraje bi zbežala a me noge niso ubogale. Pogled mi je uhajal v vse smeri. Kmalu bo prišel! Kaj se bova pogovarjala?! Kaj, če se sploh ne bova pogovarjala?! Carolina.... Dihaj! Ampak NE morem! Ja, moreš! Ne, ne morem! Ah, nekdo prihaja iz ovinka! Vidim zatemnjeno postavo. To mora biti on. In je bil. Oblečen je bil povsem običajno. Bela majica in kavbojke. V mislih sem preklela, ker, če bi bilo po mojem bi bila uskaljeno oblečena. Čeprav... Ah, pozabi.
"Živjo! Vidim, da si točna!"
Je nasmejano rekel ter prisedel. Pokimala sem ter pogled usmerila v meni s spiskom pijač.
"Kaj boš?"
Me je potrpežljivo vprašal.
"Vseeno mi je. To, kar boš ti."
Sem tiho dejala. Moja nočna mora. Prisežem.
Nato je šel Tim naročit jaz pa sem na stolu umirala od živčnosti. Končno je prišel nazaj in takrat sem se odločila, da bom poskusila delovati sporoščeno.
"Kako kaj tvoji nogi?"
Sem ga vprašala ter pomignila na bergle, ki so ležala na tleh poleg njega.
"Kar vredu. Mislim... Noge me ne bolijo več tako grozno... Mogoče veš kdo bo plesal namesto mene?"
"Vbistvu še ne ampak sem skoraj stoodstotna, da te bo nadomestil Aleks."
Sem dejala ter ga končno pogledala v oči.
"In s kom ti bi bilo najbolje plesati?"
"Vseeno mi je. Ti si me itak prejšnjič zaradi svojih besed zvrnil na tla."
Sem rekla in oba sva se zasmejala. Nato je bila nekaj časa tišina.
"Torej tukaj je zate gospodična; malinina limonada in zate gospodič čokoladni shake."
Me je predramil glas skodrane natakarice z velikim nasmeškom na obrazu.
"Oh, hvala!"
Sem prva odreagirala ter srknila požirek moje najljubše limonade.
"Kako si vedel?"
Sem ga zmedeno vprašala.
"Ah... Vedel sem samo to, da so tvoji starši zelo strogi glede hrane in pijače zato si nisem upal naročiti enako kot jaz. Potem sem se spomnil, da imaš rada maline. Od zadnjič, ko sva slikala... Saj veš! Ti so naslikala maline in jaz... Khm saj se ne spomnim več. Kakorkoli ni pomembno. Glavno, da mi je uspelo, kajne?"
Je dejal Tim in jaz sem nasmejano pokimala.
"Hvala."
Sem se zahvalila in se zatopila v opazovanje ledenih kock, ki so se počasi topile na površju malinine limonade.
Veliko bolj prijetno kot opazovanje Timovih sijočh oči.

Sovražim Tima


__________

that was soooooo long
i am sorry
naslednjic je lah krajs ce zelite
sam sej veste poletne pocitnice = daljsi deli da vam ni dolgcas

🩷🩷🩷🩷🩷🩷🩷

hvala ker ste prebral res ste super bralci ‍
se mi zdi da bo tole vzdušje kr trajalo (v mislih mam odzadje od zgodbe ) zk sem tok govorila o rogljičku️️️️ rogljiček= glavna vloga
kako se reče shake po slovensko sori nism najdla H E L P

#happygirl VSE NAJBOLJŠE🥳🥳🥳🥳🥳🥳

Vaša Roxy. E