Mehka tkanina se je spuščala po mojem vitkem telesu in poudarjala mojo baletno postavo. Na stopala sem si nataknila špice ali drugače povedano - baletne copatke. Sedela sem za stekleno mizico v svoji garderobi; v zaoderju. V rokah sem držala majhno ogledalce in si popravljala še zadnje podrobnosti na svojem obrazu. Na ustnice sem si nanesla še eno plast živo rdeče šminke in z barvico sem si poudarila mojo špansko obliko oči. Pod debelo plastjo maskare, ki je poudarila moje dolge in goste trepalnice so se iskrile modre oči v barvi morja. Čistega morja z peščenim dnom. Tako morje kot je na Maldivih. Tja sem pogosto zahajala z
s teto na poletne počitnice. Zame jih to leto ni bilo točno zaradi tega baletnega nastopa. Dlani so se mi tresle medtem, ko sem si zapenjala še zadnje sponke na moji na videz popolni pričeski. Danes me pride gledat mami. Seveda je dobila mesto v loži. Loži, ki je točno nasproti odra. Tako bo lahko spremljala vsak moj gib in me ob koncu predstave okarala ker sem se sekundo pred glasbo dotaknila tal s
z vsem stopalom. V misih se mi je izrisal baletni nastop pred štirimi leti. Stara sem bila deset. Neizmirno sem bila navdušena nad svojo glavo vlogo in bila sem trdno prepričana, da sem zaplesala več kot popolno a zunaj gledališča me je pričakal mamin od jeze rdeč obraz.
"Mislila sem, da znaš plesati."
Je prhnila nato pa se obrnila na petah ter me pustila samo z očijem. Tisti teden sem spala pri očiju v Londonu. Pretočila sem kopico solz in se na koncu sprijaznila s tem, da za mami nikoli ne bom dovolj dobra. Pogled sem spustila k svojim rokam. Nekje med komolcem in dlanjo je bila še vedno brazgotina. Podolgovata in globoka. Lahko bi rekel, da me je opraskala mačka ampak mačke nisem imela. Tisto, kar me je poškodovalo sem bila jaz sama. Kako pa mislite, da je dekletu, ki ni nikoli dovolj dobro? Oči me je peljal k psihiatru. Nekako sem prenehala. Vbistvu sem iskala le mamino pozornost. Nisem je dobila...

Žametni operni sedeži češnjeve barve so se neizmirno hitro polnili. Ko so ljudje na letaku opazili moj priimek so si brez pomisleka priskrbeli karto. Vrvež, ki je zaživel v operi se je izmuznil tudi v zaoderje in me naredil grozno živčno. Že res, da je za mano že na tistoče nastopov a tisto, kar me dela živčno niso gledalci... Temveč mami. Kako čudno se sliši pa je vendar res... Mami pride na le malo mojih baletnih nastopov.

Še pet minut in nastop se bo začel. Lahko sem si predstavljala mami kako se vzvišeno nagiba čez balkon lože in s pogledom išče pozornost novinarjev ter fotografov. Seveda jo je dobila saj sem lahko jasno slišala klike fotoparatov, novinarjev. Pomislila sem na očija... Kje je zdaj on? Je v parterju in poskuša ignorirati mami? Je poleg mami Hendrik, ki je prišel gledat svojega sina Aleksa? Aleks je stal poleg mene ter se mi nasmihal. Njegov obraz je bil napet... Bil je grozno živčen. V tistem trenutku sem ga zasovražila. Kako lahko tako mirno sprejme, da je njegov oče razlog za ločitev moje mami in očija. Hladno ga pogledam in on mi spet vrne nasmešek. Obraz se mi zmehča. Ne, on ni ničesar kriv... Prime me za roko. Čutim kako se trese od živčnosti. Njegove dlani so hladne kot led. Zmrazi me. Skupaj sva v tem.
Zavese se počasi odgrnejo in končno lahko vidim gledalce čeprav je vse temno. S široko razprtimi očmi radovedno pogledujejo po odru. Spominjajo me na majhne otroke medtem, ko gledajo kje se skrivajo bomboni. S pogledom poiščem mami. Z lahkoto jo najdem. Iz oči ji švigajo strele. Prekleto, kaj je s to žensko?!

Pred gledalci se počasi pokaže vaška scena. Na odru so postavljene hiške in ob robu odra se pogovarjajo vaščani. Čeprav sem v zaoderju me Zoe opazi. Ravno se pogovarja z enim od fantov. Na hitro me pogleda ter se mi nasmehne. Oblije me toplina. Na odru ne bom sama. S pogledom poiščem tudi Jane, ki v svoji vaški obleki nekaj spravlja v košaro in se vrti na konicah špic. Res je neverjetna. V vlogi preprostega vaškega dekleta je videti ljubko a vseeno se moram zahihitati. Gledalcem se niti ne sanja kakšna je Jane po osebnosti. Ukazovalna, ostra a, ko jo potrebuješ se lahko iz navzven lepega na vznoter pa groznega dekleta prelevi v popolno lepo dekle s popolno osebnostjo. V tako kratkem času sem vzljubila obe. Zoe in Jane. Sta kot noč in dan. Ne sodita skupaj a vsaka po svoje ima svoj čar samo odkriti ga moraš. Na rami začutim dlan. Silovito se obrnem ter zagledam Tima. Sladko se mi nasmehne ter mi v roko, da malino. Zarežim se ter jo hlastno pogoltnem.
"Uspelo ti bo... Krasna si."
Mi tiho reče ter me pogleda s svojimi prelepimi očmi v katerih se zrcali žalost. Vem, da bi tudi on rad nastopal. Prikimam vzdihnem in se zravnam. Začne se glasba, ki napove moj prihod. Jane me pogleda ter mi pomežikne. Tega ni videl noben... Le jaz. Nasmehnem se ter stečem na oder. Občinstvo zajame sapo. Srce mi divje utripa. Lahko ga jasno slišim. Zaprem oči se nasmehnem ter se prepustim koreografiji. Zamahnem z desno roko. Zaplešem po odru in že v larih minutah me ni več na odru temveč na mojem mestu pleše Giselle. Kmalu bo prišel princ... Ki ga bo Hilarion njegov rival želel uničiti in me imeti. Nekaj globoko v srcu me zabode. Preveč sem se vživela. Hilariona pleše nek plesalec iz višjega razreda. Že ob pogledu kako hladnokrvno stoji v zaoderju se ga ustrašim. Ima goste blond lase in rjave oči. Princ in Hilarion sta razlog, da bom umrla.





Mami ni tukaj, mami ni tukaj... Carol sprosti se...

A, ko odprem oči jo jasno vidim kako ocenjuje vsak moj gib in komaj čaka, da me bo okarala...
Ne tega ji ne bom dovolila. Si mislim ter naredim popolno pirueto. Prepustim se reflektorjem, ki me osvetlijo, da me lahko vso občinstvo občuduje.

____________

i mean... 🥰
upam da vam je blo useeec

Vaša Roxy. E