Zbudili so me sončni žarki, ki so mi nežno božali obraz. Le kdaj sem zaspala? Ura je že 11:55! Sem v grozi opazila. Hitro sem se umila ter se oblekla v športna oblačila. Očija še ni bilo doma zato sem pograbila par evrov, da si na poti v park kupim nekaj zdravega za pod zob.

Plastičen ovoj od že pojedenega vegetarijanskega sendviča sem vrgla v koš ter se razgledala po parku. Torej... Najprej rabim malce teči za kondicijo nato pa se ob pol enih dobim ob vodnjaku z Zoe.

*****

Tek me je izčrpal. Sedla sem na leseno klopico, ki je imela pogled na staro otroško igrišče, ki je bilo še vedno polno otrok ter za trenutek počila. Edin dokaz, da sem pogosto tekla je bil to, da me ni oblival pot. A vseeno sem bila rdeča v obraz. Ura je bila toliko, da bi morala Zoe že priti. In tudi je. Takoj, ko sem zagledala njen otročji obraz sem veselo stekla proti njej.
"Ojla, Carolina!"
Me je pozdravila.
"Hejla."
"Torej si že tekla?"
Je sklepala po mojem rdečem obrazu.
"Seveda..."
Sem odvrnila ter jo usmerila proti klopici.
"Ne, ne! Danes sem prišla s popolnoma drugačnim namenom... Se spomniš včeraj, ko je tista princeska Jane omenila hip-hop klub?"
"Ja."
"No... Bi rada šla z mano?"
Srce mi je začelo hitreje biti. Reči ja Carolina! Reči ja!
Nato pa sem se spomnila mami. Njenega nasmeha, ko je ponosna name. In to me je prepričalo, da sem rekla ne čeprav sem si to grozno želela
"Prav, razumem te."
Je vseeno nekoliko razočarano rekla Zoe ter se z mano odpravila na sprehod po parku. Ne vem kaj mi je bilo a počutila sem se ponosno. Mami bi bila tako ponosna name...