Bila sem sama. Brez staršev,tete,babic in sester. Osamljena. Živela sem sama in se skrivala pred svetom. Zamano je bila huda zgodba. Starši so umrli v požaru. Od takrat sem takšna kakršna sem. Osamljena,suha,sramežljiva in skos jecljam. V šolo nehodim. Denar služim tako da prodajam vse kar imem, in si stem lahko kupujem hrano in da plačam vse stroške. Vzunaj na zraku,v parku sem bila le trikrat to leto. Hrano dobivam da se ponoči odtihotapim v trgovino, si nadenem maskko da me nihče ne pozna. Živim le v visoki petnadstropni vili in preden so mi straši umrli smo bili bogati. Danes sem revna in ne hodim ne na stranišče ali vn iz svoje sobe,ker se bojim biti sama. Nekoč nekdo pozvoni na vrata. Bilo mi je čudno saj že v dveh letih ni prišel nihče. Stopila sem do vhodnih vrat,jih odprla in... in osupela."Kaj pa ti tu" se začudeno prestrašim.

SE NADALJUJE...

moja prva zgodba. napišite kako se vam je zdela. Kmalu pride nov del.