Pisalnica
Okej, to bo 2. del Sausanine zgodbe. Upam, da vam bo tudi ta všeč. :watermelon:
2.del
Mama je nekaj časa potem, ko je Sausan stekla v sobo potrkala na vrata in vstopila. "Sausan..." je nežno rekla, "si v redu?". Sausan je hlipala v postelji in mama jo je božala. "Vsak dan se bova slišali in dopisovali in verjamem, da se bosta z očkom imela super. Samo spoznati ga moraš." je rekla. "No, boš jutri premislila o tem, bolje da ta dan na to pozabiš in prespiš, jutri pa se bova vse zmenili." Pustila jo je samo v sobi in odšla v kuhinjo kuhat pozno kosilo oz. skoraj večerjo. " Sausan," je rekla mama čez nekaj časa,"mi lahko greš v trgovino po malo bolognese omake, dve limoni in zeleno?","pa prinesi si še kaj zase, tu imaš denar. Jaz moram še nekaj narediti za službo in poklicati tvojega očeta, da se zmeniva glede tega." Sausan je bila še vedno žalostna, a si je mislila, da jo bo mogoče sprehod do trgovine malo razveselil. Tik pred trgovino je srečala svojo prijateljico iz šole, Anno in se začela pogovarjati z njo. Povedala ji je kaj se je zgodilo in Anna je rekla" Kaj?!? "," ti si edina prava prijateljica in kaj bom v šoli delala en mesec brez tebe? "." Saj potem pa pridem, vsak dan bom tudi tebe poklicala in lahko si piševa. "." Veš kaj? " je rekla Anna." Pojdiva na en sladoled in se pogovoriva o vsem skupaj. "." Ampak moram še v trgovino po hrano za mami, ker kuha večerjo. "." A se dobiva jutri po šoli? "." Okej. " je rekla Anna in poslovili sta se. Ko sta z mamo povečirjali, je mama Sausan rekla, da že pojutrišnjem odide k očku z letalom, zato je Sausan pričela pakirati svoje stvari." Ampak kdo bo potem v stanovanju? " je vprašala mamo." Za en mesec sem ga oddala, zato morava s seboj vzeti vse stvari.". Sausan je žalostno parkirala z mamo in obedve sta bili čisto tiho. Kasneje, ko je Sausan odšla spat, jo je mamo objela in tudi sama začela jokati. Prvič po zelo dolgem času sta zaspali skupaj v Sausanini postelji.
Se nadaljuje... :green_heart:
To je zaenkrat to, naslednji del pride pojutrišnjem ali pa mogoče že jutri.
Lysm, Maddie
2.del
Mama je nekaj časa potem, ko je Sausan stekla v sobo potrkala na vrata in vstopila. "Sausan..." je nežno rekla, "si v redu?". Sausan je hlipala v postelji in mama jo je božala. "Vsak dan se bova slišali in dopisovali in verjamem, da se bosta z očkom imela super. Samo spoznati ga moraš." je rekla. "No, boš jutri premislila o tem, bolje da ta dan na to pozabiš in prespiš, jutri pa se bova vse zmenili." Pustila jo je samo v sobi in odšla v kuhinjo kuhat pozno kosilo oz. skoraj večerjo. " Sausan," je rekla mama čez nekaj časa,"mi lahko greš v trgovino po malo bolognese omake, dve limoni in zeleno?","pa prinesi si še kaj zase, tu imaš denar. Jaz moram še nekaj narediti za službo in poklicati tvojega očeta, da se zmeniva glede tega." Sausan je bila še vedno žalostna, a si je mislila, da jo bo mogoče sprehod do trgovine malo razveselil. Tik pred trgovino je srečala svojo prijateljico iz šole, Anno in se začela pogovarjati z njo. Povedala ji je kaj se je zgodilo in Anna je rekla" Kaj?!? "," ti si edina prava prijateljica in kaj bom v šoli delala en mesec brez tebe? "." Saj potem pa pridem, vsak dan bom tudi tebe poklicala in lahko si piševa. "." Veš kaj? " je rekla Anna." Pojdiva na en sladoled in se pogovoriva o vsem skupaj. "." Ampak moram še v trgovino po hrano za mami, ker kuha večerjo. "." A se dobiva jutri po šoli? "." Okej. " je rekla Anna in poslovili sta se. Ko sta z mamo povečirjali, je mama Sausan rekla, da že pojutrišnjem odide k očku z letalom, zato je Sausan pričela pakirati svoje stvari." Ampak kdo bo potem v stanovanju? " je vprašala mamo." Za en mesec sem ga oddala, zato morava s seboj vzeti vse stvari.". Sausan je žalostno parkirala z mamo in obedve sta bili čisto tiho. Kasneje, ko je Sausan odšla spat, jo je mamo objela in tudi sama začela jokati. Prvič po zelo dolgem času sta zaspali skupaj v Sausanini postelji.
Se nadaljuje... :green_heart:
To je zaenkrat to, naslednji del pride pojutrišnjem ali pa mogoče že jutri.
Lysm, Maddie
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Komaj čakam na nov del:heart_eyes:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow, kul zgodba!!!!!!1
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
