Pisalnica
Pet let kasneje
Piše Kaja:
Torej, hotela sem le napisati še zadnji pozdrav, saj bom ta računalnik zamenjela, pa tudi na novega svojega bloga ne bom več pisala. Če se sprašujete zakaj, naj vam pojasnim.
V teh petih letih se je zgodilo ogromno čudovitih stvari in večino od njih bi rada ohranila zasebne. Ker pa se od vas ne morem posloviti kar tako (ker ste mi stali ob strani skoraj celotni dve leti) vam bom na hitro opisala potek zadnjih petih let.
Nekaj mesecih po najnih medenih tednih, ki sva jih preživela na Bahamih, sem ugotovila, da pričakujem otroka oz. natančneje povedano majhno punčko. Alen in celotna družina, so pri pripravah nanjo zelo pomagali:
-Uredili smo ji sobo, ki je prej služila kot podstrešje
-Kupili smo ji najbolj srčkana oblačila, ki si jih lahko predstavljate
-Nudili so mi psihično podporo in pomoč kadar koli sem jo potrebovala
Po dolgih devetih mesecih čakanja je mala Taya ( tako sva deklico poimnivala) končno pokukala v svet. Bila je najčudovitejši mali dojenček. Imela je modro zelene oči in nekaj belih las na njeni majhni glavici.
Do takrat sem bila le:
-Najsrečnejši človek na svetu,
-Najsrečnejša prijateljica na svetu,
-Najsrečnejša punca na svetu,
-Najstečnejša žena na svetu,
toda takrat sem postala najsrečnejša mama na svetu. Z malo Tayo sem preživela večina časa tistega leta. Z njo nisem bila nič majn ko sem ugotovila, da pričakujem še enega otroka.
Bila sem tako vesela, da sem mislila da bi lahko svojo srečo prodajala.
Tokrat se nama je rodil fantek. Ime sva mu dala Gale, kot je bilo ime mojemu očetu.
Za razliko od Taye je imel Gale temno rjave oči, ki jih je verjetno podedoval po Alenovi mami.
Če se sprašujete kako je glede božiča, vam lahko povem da, se za njim več ne obremenjujem, saj je božič praznik, ko se vsa družina zbere na mestu in če še niste ugotovili mi družina pomeni vse na svetu.
Torej to in še veliko stvari se je zgodilo v tem času.
Nakako je tudi meni žal, da bom nehala pisati, saj me nekateri poznate boljše, kot poznam sama sebe.
Toraj še enkrat
Adijo in lepo se imejte.
To je bil torej zadni del zgodb SEM MAJHEN GRINCH.
Upam da vam je bila všeč, če vam je bil prosim lajkajte, komentirajte in se naročite na moj kanal.
Taya:
https://www.pinterest.com/pin/807762883149624427/
Gale:
https://www.pinterest.com/pin/810014682968785918/
Ostanite zdravi !!!
Lp Malina
Piše Kaja:
Torej, hotela sem le napisati še zadnji pozdrav, saj bom ta računalnik zamenjela, pa tudi na novega svojega bloga ne bom več pisala. Če se sprašujete zakaj, naj vam pojasnim.
V teh petih letih se je zgodilo ogromno čudovitih stvari in večino od njih bi rada ohranila zasebne. Ker pa se od vas ne morem posloviti kar tako (ker ste mi stali ob strani skoraj celotni dve leti) vam bom na hitro opisala potek zadnjih petih let.
Nekaj mesecih po najnih medenih tednih, ki sva jih preživela na Bahamih, sem ugotovila, da pričakujem otroka oz. natančneje povedano majhno punčko. Alen in celotna družina, so pri pripravah nanjo zelo pomagali:
-Uredili smo ji sobo, ki je prej služila kot podstrešje
-Kupili smo ji najbolj srčkana oblačila, ki si jih lahko predstavljate
-Nudili so mi psihično podporo in pomoč kadar koli sem jo potrebovala
Po dolgih devetih mesecih čakanja je mala Taya ( tako sva deklico poimnivala) končno pokukala v svet. Bila je najčudovitejši mali dojenček. Imela je modro zelene oči in nekaj belih las na njeni majhni glavici.
Do takrat sem bila le:
-Najsrečnejši človek na svetu,
-Najsrečnejša prijateljica na svetu,
-Najsrečnejša punca na svetu,
-Najstečnejša žena na svetu,
toda takrat sem postala najsrečnejša mama na svetu. Z malo Tayo sem preživela večina časa tistega leta. Z njo nisem bila nič majn ko sem ugotovila, da pričakujem še enega otroka.
Bila sem tako vesela, da sem mislila da bi lahko svojo srečo prodajala.
Tokrat se nama je rodil fantek. Ime sva mu dala Gale, kot je bilo ime mojemu očetu.
Za razliko od Taye je imel Gale temno rjave oči, ki jih je verjetno podedoval po Alenovi mami.
Če se sprašujete kako je glede božiča, vam lahko povem da, se za njim več ne obremenjujem, saj je božič praznik, ko se vsa družina zbere na mestu in če še niste ugotovili mi družina pomeni vse na svetu.
Torej to in še veliko stvari se je zgodilo v tem času.
Nakako je tudi meni žal, da bom nehala pisati, saj me nekateri poznate boljše, kot poznam sama sebe.
Toraj še enkrat
Adijo in lepo se imejte.
To je bil torej zadni del zgodb SEM MAJHEN GRINCH.
Upam da vam je bila všeč, če vam je bil prosim lajkajte, komentirajte in se naročite na moj kanal.
Taya:
https://www.pinterest.com/pin/807762883149624427/
Gale:
https://www.pinterest.com/pin/810014682968785918/
Ostanite zdravi !!!
Lp Malina
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
BRAVO COOL KUL SUPER NE VEM ŠE KAJ NAJ REČEM
0
.jpg "Dekle we can do this")
Moj odgovor:
Sram me je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska in ne znam se odpreti ljudem
Zadnje čase doživljam zelo veliko stisko zarafi pritiska v šoli saj mi nič več ne gre zato so thdi moji treningi odbojke slabši. problem je ker vedno ko se poskušam pogovoriti z ljudmi o mojih čutvih se potem počutim zelo ashamed in me je sram in to obžalujem. zgodilo se je, da sem se zelo slabo počutila na treingu odbojke in je to trener opazil in me vprašal kaj je. vsedla sem se in se z njim pogovarjala in mi je svetoval in pomagal in zdaj se počutim cel čas sramotno pred njim. zahvalila sem se mu 3x a vseeno me je sram in ne vem zakaj samo čudno je, zvija me v trebuhu ker sem mu to povedala. ne vem kako se naj soočim z njim. odbojko treniram zdaj drugo leto in dejansko nikoli nisem izvedela kdaj ima rojstni dan tako da kak je normalen način da vprašam kdaj ma rojstni dan ko bom na samem z njim da se mu zahvalim nekako?
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(32)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(56)
Nič posebnega , že vse vem.
(19)
