Pet let kasneje
Piše Kaja:
Torej, hotela sem le napisati še zadnji pozdrav, saj bom ta računalnik zamenjela, pa tudi na novega svojega bloga ne bom več pisala. Če se sprašujete zakaj, naj vam pojasnim.
V teh petih letih se je zgodilo ogromno čudovitih stvari in večino od njih bi rada ohranila zasebne. Ker pa se od vas ne morem posloviti kar tako (ker ste mi stali ob strani skoraj celotni dve leti) vam bom na hitro opisala potek zadnjih petih let.
Nekaj mesecih po najnih medenih tednih, ki sva jih preživela na Bahamih, sem ugotovila, da pričakujem otroka oz. natančneje povedano majhno punčko. Alen in celotna družina, so pri pripravah nanjo zelo pomagali:
-Uredili smo ji sobo, ki je prej služila kot podstrešje
-Kupili smo ji najbolj srčkana oblačila, ki si jih lahko predstavljate
-Nudili so mi psihično podporo in pomoč kadar koli sem jo potrebovala
Po dolgih devetih mesecih čakanja je mala Taya ( tako sva deklico poimnivala) končno pokukala v svet. Bila je najčudovitejši mali dojenček. Imela je modro zelene oči in nekaj belih las na njeni majhni glavici.
Do takrat sem bila le:
-Najsrečnejši človek na svetu,
-Najsrečnejša prijateljica na svetu,
-Najsrečnejša punca na svetu,
-Najstečnejša žena na svetu,
toda takrat sem postala najsrečnejša mama na svetu. Z malo Tayo sem preživela večina časa tistega leta. Z njo nisem bila nič majn ko sem ugotovila, da pričakujem še enega otroka.
Bila sem tako vesela, da sem mislila da bi lahko svojo srečo prodajala.
Tokrat se nama je rodil fantek. Ime sva mu dala Gale, kot je bilo ime mojemu očetu.
Za razliko od Taye je imel Gale temno rjave oči, ki jih je verjetno podedoval po Alenovi mami.
Če se sprašujete kako je glede božiča, vam lahko povem da, se za njim več ne obremenjujem, saj je božič praznik, ko se vsa družina zbere na mestu in če še niste ugotovili mi družina pomeni vse na svetu.
Torej to in še veliko stvari se je zgodilo v tem času.
Nakako je tudi meni žal, da bom nehala pisati, saj me nekateri poznate boljše, kot poznam sama sebe.
Toraj še enkrat
Adijo in lepo se imejte.
To je bil torej zadni del zgodb SEM MAJHEN GRINCH.
Upam da vam je bila všeč, če vam je bil prosim lajkajte, komentirajte in se naročite na moj kanal.
Taya:
https://www.pinterest.com/pin/807762883149624427/
Gale:
https://www.pinterest.com/pin/810014682968785918/
Ostanite zdravi !!!
Lp Malina
Piše Kaja:
Torej, hotela sem le napisati še zadnji pozdrav, saj bom ta računalnik zamenjela, pa tudi na novega svojega bloga ne bom več pisala. Če se sprašujete zakaj, naj vam pojasnim.
V teh petih letih se je zgodilo ogromno čudovitih stvari in večino od njih bi rada ohranila zasebne. Ker pa se od vas ne morem posloviti kar tako (ker ste mi stali ob strani skoraj celotni dve leti) vam bom na hitro opisala potek zadnjih petih let.
Nekaj mesecih po najnih medenih tednih, ki sva jih preživela na Bahamih, sem ugotovila, da pričakujem otroka oz. natančneje povedano majhno punčko. Alen in celotna družina, so pri pripravah nanjo zelo pomagali:
-Uredili smo ji sobo, ki je prej služila kot podstrešje
-Kupili smo ji najbolj srčkana oblačila, ki si jih lahko predstavljate
-Nudili so mi psihično podporo in pomoč kadar koli sem jo potrebovala
Po dolgih devetih mesecih čakanja je mala Taya ( tako sva deklico poimnivala) končno pokukala v svet. Bila je najčudovitejši mali dojenček. Imela je modro zelene oči in nekaj belih las na njeni majhni glavici.
Do takrat sem bila le:
-Najsrečnejši človek na svetu,
-Najsrečnejša prijateljica na svetu,
-Najsrečnejša punca na svetu,
-Najstečnejša žena na svetu,
toda takrat sem postala najsrečnejša mama na svetu. Z malo Tayo sem preživela večina časa tistega leta. Z njo nisem bila nič majn ko sem ugotovila, da pričakujem še enega otroka.
Bila sem tako vesela, da sem mislila da bi lahko svojo srečo prodajala.
Tokrat se nama je rodil fantek. Ime sva mu dala Gale, kot je bilo ime mojemu očetu.
Za razliko od Taye je imel Gale temno rjave oči, ki jih je verjetno podedoval po Alenovi mami.
Če se sprašujete kako je glede božiča, vam lahko povem da, se za njim več ne obremenjujem, saj je božič praznik, ko se vsa družina zbere na mestu in če še niste ugotovili mi družina pomeni vse na svetu.
Torej to in še veliko stvari se je zgodilo v tem času.
Nakako je tudi meni žal, da bom nehala pisati, saj me nekateri poznate boljše, kot poznam sama sebe.
Toraj še enkrat
Adijo in lepo se imejte.
To je bil torej zadni del zgodb SEM MAJHEN GRINCH.
Upam da vam je bila všeč, če vam je bil prosim lajkajte, komentirajte in se naročite na moj kanal.
Taya:
https://www.pinterest.com/pin/807762883149624427/
Gale:
https://www.pinterest.com/pin/810014682968785918/
Ostanite zdravi !!!
Lp Malina
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
BRAVO COOL KUL SUPER NE VEM ŠE KAJ NAJ REČEM
0
.jpg "Dekle we can do this")
Moj odgovor:
Pisalnica
Ljubiteljica fantazije
Življenje Lie Black, 2. del: Moje poletje in odhod na Bradavičarko
Ogledov: 45 Odgovorov: 00
Uničeno telo
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Binge eating disorder
Upam, da mi bo lahko kdo tukaj pomagal, ker ne morem več. 🫤
Na zacetku leta sem postala zelo insecure glede svojega telesa in sem začela zelo malo jesti, česar se nisem niti toliko zavedala in to je vodilo do motnje hranjenja/eating disorder. Ampak kot sem rekla se nisem niti zavedala in mi je to prišlo v navado. Izgibila sem ogromno teže, kar res ni okej, ker se je zgodilo v zelo kratkem času. Trajalo pa je nekje od februarja do maja.
Na začetku poletja pa sem se končno prepričala do tega, da postanem spet normalna in tudi sem začela jesti več, sicer pod prisilo. Ampak se nikoli nisem znebila tega občutka krivde, ko pojem dejansko karkoli in tudi štejem kalorije pa ne morem nehat!!
Zadnji mesec pa je še huje, ker se je ta "recovery" spremenil v binge eating disorder, kar pomeni da ne morem nehat jesti. Tudi ko sem grozno polna, ne morem nehati. Res je grozno, pa mi je čisto vseeno za mojo težo, ker sem itak preveč izgubila, mi je pa važno da bi postala spet normalna brez teh motenj! Nekatere dni se stradam, ker obžalujem da sem bingala, ampak kmalu spet bingam in zdaj vedno pogosteje. Strah me je da nikoli ne bo konec.
Kaj naj naredim? Počutim se tako uničeno.
Če to kaj koristi sem stara 15.
Na zacetku leta sem postala zelo insecure glede svojega telesa in sem začela zelo malo jesti, česar se nisem niti toliko zavedala in to je vodilo do motnje hranjenja/eating disorder. Ampak kot sem rekla se nisem niti zavedala in mi je to prišlo v navado. Izgibila sem ogromno teže, kar res ni okej, ker se je zgodilo v zelo kratkem času. Trajalo pa je nekje od februarja do maja.
Na začetku poletja pa sem se končno prepričala do tega, da postanem spet normalna in tudi sem začela jesti več, sicer pod prisilo. Ampak se nikoli nisem znebila tega občutka krivde, ko pojem dejansko karkoli in tudi štejem kalorije pa ne morem nehat!!
Zadnji mesec pa je še huje, ker se je ta "recovery" spremenil v binge eating disorder, kar pomeni da ne morem nehat jesti. Tudi ko sem grozno polna, ne morem nehati. Res je grozno, pa mi je čisto vseeno za mojo težo, ker sem itak preveč izgubila, mi je pa važno da bi postala spet normalna brez teh motenj! Nekatere dni se stradam, ker obžalujem da sem bingala, ampak kmalu spet bingam in zdaj vedno pogosteje. Strah me je da nikoli ne bo konec.
Kaj naj naredim? Počutim se tako uničeno.
Če to kaj koristi sem stara 15.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Hej! Lepa jakna, ampak kam bi jo pa imela? ...
Hej! Lepa jakna, ampak kam bi jo pa imela? ...
hejj
uu ful je lepa jaknca
jz osebno bi ...
Hej...torej pogledala sem jakno in se mi ...
1.DA
2.NAJPREJ GA DAJ V KAKŠNO VEČIJO VEDRO ...
ooo hs sem tut tako gledala, pa si jo bom ...
