Piše:Beauty
Za sabo so zaprli prva vrata in avtomatsko se je oglasila Alpha:"Srečno pot" . Zunaj je bila tema in veter je grozno pihal. Ni se videlo skoraj ničesar. Pesek jim je udarjal ob steklo čelade. Queenie se je bala da bi slučajno izgubili povezavo in se nebi mogli pogovarjati. In res Alpha je zaradi viharja izgubila povezavo z nimi, prej jih je sicer opozorila ampak vseeno je bilo strašljivo. Sicer se ni nikjer videlo tistih čudnih ščurkov ampak vseeno. Naenkrat se je zaslišalo čudno šumenje v njen slušalki s katero se je pogovarjala z ostalimi. Malo čudno in šumeče se je končno slišalo:"Vsi, ali me slišite. Naredila sem vse da bi lahko naredila vnovično povezavo. Potrdite!"
Vsi so se zelo razveselili in takoj potrdili. Bali so se že da se bodo izgubili v viharju ker niso vedeli kam grejo samo hodili so. Takrat pa se je končno oglasila Queenie:"Alpha daj nam navodila nevemo ne kje smo ne kam gremo."
"Prav pošiljam navodila na računalnike v vaših oblekah. Pot se vam bo pojavila na zaslonih na vaših rokavih."
Takrat se je zaslišal kratek pisk in na rokavih se jim je pojavila pot narisana približno tako kot vidiš na staromodnih gps napravah s pridihom modrnega dizajna. Takoj ko so vspeli pregledati pot je Alpha rekla
"Območje z gejzirji je obdano z nekakšnim mehurčkom moči ali nekaj takega. Težko bomo prišli skozi ampak mislim da nam bo vseeno vspelo. Mislim da boste morali vzeti malo prahu in ga nekako rahlo segreti potem pa boste lahko z rokami nekako zarezali v mehurček in tako prišli noter. Koliko jaz vem znotraj mehurška ni viharja saj moč v mehurčku drži vse zunaj. Pojdite zdaj po navodilih na vaših zaslonih."
Začeli so se počasi premikati. Vihar je bil grozen bilo je temno in niso videli niti drug drugega. Na svojih čeladah so sicer imeli led svetilke ampak niso prva nič pomagale. Prah je izgledal precej rdečkast ampak vseeno se je od njega odbijala svetloba podobno kot od ogledala. Ko so bili le še nekaj metrov pred končnim ciljem so se zaleteli v nekaj česar sploh niso mogli začutiti. Če so bolje pogledali so videli da se skozi zamegljeno vidi pokrajina. Ampak ne taka kot jo vidijo zdaj ampak taka na kateri sveti sonce in izgleda prečudovito. Queenie je pomislila kako naj bi segreli prah da bi prišli noter. Ogenj niti približno in prišel v poštev saj je pihal grozen veter in ga nikakor nebi mogli ohraniti pri življenju. Takrat pa se je spomnila nečesa in vprašala Alpho:"Koliko pa moramo segreti prah da bomo lahko prišli skozi." Spet se je zaslišal malo čuden in šumeč glas in Alpha ji je odgovorila:"Dovolj bo že če ga samo malo pomanete med rokami. Vaše obleke so ogrevane zato bi moralo biti dovolj. To bo vsem dalo moč da zarežete v mehurček."
Ni pa bilo vse tako lahko kot je reči, že nabrati pest prahu je bil problem ker ga je nosilo vse povsod. Čez kakšnih dolgih petnajstih minutah so končno vsi vspeli nabrati malo čudnega bleščečega peska. Poskusili so ga podrgniti med rokami in čudežni se je počasi začel iz njega viti rahlo rožnat dim. Čeprav je bilo vreme obupno se je dim lahkotno kot da se ne zmeni za veter dvigal proti nebu, ki ga pa za zdaj še nihče ni videl. Amari je rekla "Bom prva preskusila če res deluje. S prstom je že hotela zarezati v mehurček ampak nenadoma jo je kar samo potegnilo noter in izginila je drugim izprep oči. Ostali so se odločili da bodo kar lepo po vrsti šli za no da vidijo kaj bo.
Se nadaljuje...
______________________________________________
Rada vas mam vse:yellow_heart::blue_heart::green_heart::purple_heart::heart:
Beauty:heart: