"Ne me srat. A so to..". "Uni ka iščejo ? Ja." "Pejva jih opozorit". "Okej". Nik in Maja sta splezala dol z drevesa, ter začela teči globje v gozd. Bolj, kot sta tekla, bolj se je temnilo, dokler nista več mogla videti kaj je bilo pred njima. "Maja, a maš slučajn kšno svetilko ?". "Mam ja, na". "Thenks." Ko je prižgal luč je na drevesu pred sabo opazil krvave praske. "O moj bog, kaj da...". Nenadoma sta oba zaslišala nenavadne krike. Bili so hripavi, ter glasni. Niso se slišali, kot človeški. Začela sta teči proti njim, ko jima je pred potjo stopil policist. "Kaj pa vidva tle. Iskanje je samo za starejše od osemnajst ", jima je govoril. "Gospod policist, a niste slišal vseh unih krikov ?". "Kašnih krikov. Pejta vidva k seb domov, preden vaju kdo ugrab". "Ampak gospod...". "Lejta, pejta dam, da se vama kej ne zgodi. Ne bit heroja v vajini zgodbi.". "Ne", mu je ugovarjal Nik, "ne bova samo bežala od svojih problemov, ko ti problemu ubijajo najine prijatelje in prebivalce te vasi". "Čakta.... a vidva neki vesta o teh izginotjih ?", ju je začel resno spraševati policist. "Nik, bod tih...", mu je prišepnila Maja. "Ne, ne bom samo ostal doma in pustu, da se to še vedno dogaja. Maja, razmišlu sem o tem kaj si govorla. Midva sva sam otroka, ne bi nama blo treba se s temi stvari ukvarjat. Prov si mela. In zdej se jst tut ne bom skrivu. Gospod, v naši vasi so mistična bitja, ki ubijajo ljudi, pojejo njihove organe, popijejo njihovo kri, ter potem nosijo njihove kože. In nevem od kod so prišli in zakaj sploh delajo, kar delajo in res upam, da nama boste verjeli, ker mislim, da je to še najino edino upanje." je povedal Nik. Policist ga je začudeno in resno pogledal. "Pejta domov... in povejta svojim staršem, da rabta it v psihiatrično" jima je rekel. Začel je hoditi v drugo smer. "TI DEBIL !!!" se mu je zadrl Nik. "ALO, kva si mi reku, ti mali faki...". Nenadoma je neko čudno bitje skočilo iz teme in napadlo policista. Začelo je jesti njegove organe. Nik in Maja sta zgrožena gledala.
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Nista se premikala. Ko je bitje zaključilo z policistom, je opazilo še njiju. Začelo je teči proti njima. Bitje je imelo modro hrapavo kožo, polno gub na glavi, spačen obraz in bilo je tanko kot palčka. Njegove oči so bile ogromne, zenice pa majne. Nik je svojo luč posvetil v bitje, ta pa se je ustavil in začel kričati. Bil je enak krik, kot sta ga prej slišala. Bitje je nato padlo na tla, se začelo tresti in se začelo držati za trebuh. Po parih minutah je se je ustavilo in se nehalo premikati. "A je... mrtev ?". "Ne bi vedel." je tresljivo rekel Nik. Maja je opazila luči od avta, ter se z Nikom odpravila tja. "Fak, avto je zeklenen.". "Čak, to je od unga policista avto. Grem k njemu po kluče." je rekla Maja. "Dej pazi". "Bom". Ko je prišla do policistovega trupla, pri njem ni več ležalo bitje. Bila je začudena, ko je za njo zaslišala podoben glas. Glas, ki ga je zakopala globoko v njeni glavi. "Maaaajaaaaaaaa...". Bil je Jakov glas. Hitro je vzela ključe od policista in stekla nazaj do avta. "Na kluče". "Okej, počakva kle v avtu dokler kdo ne pride. Sej bo vse vredi ", je Majo pomiril Nik, " Maja, jst mislim, da vem kva se dogaja.". "Kaj ?". "Mislm, da vem zakaj se vse to dogaja. Kot že veva, ti skinwalkerji jejo ljudi in potem oblečejo njihove kože. Ampak nkol nisva vedla zakaj. Mislm, da vem. Torej veva, da so skinwalkerji ful dobri v kopanju. No, jst mislm, da so bli že od časa dinozavrov tuki na zemlji. Ko je na zemljo prihajal komet, so se skrili pod tlemi in tam ostali, dokler niso vedeli, da je varno ". "No, ja Nik, ampak zakva se pol oblačjo v različne ljudi ?" ga je vprašala Maja. "Ja, torej, veva, da se skrivajo pod tlemi, kot pri Timothyju. Tam pa so zaradi pomanjkanja svetlobe. Ko sem tistega skinwalkerja prej posvetil z lučjo, se je obnašal, kot, da ga je bolelo. Jst mislim, da ne marajo svetlobe. To pa potem razloži zakaj so samo v gozdu, kjer je tema. Človeške kože pa oblačijo za zaščito proti soncu, ter svetlobi. Zato je bla prej tam una gospa na travniku, preden te je začela lovit. Kar hočem povedat je, da mislim, da hočejo premagati ljudi in živeti mirno na zemlji ". "O moj bog " je uspela reči Maja. "Gozd bo bil kmalu premajhen za njih." je še rekel Nik.

Naenkrat sta oba zaslišala praske po avtu. "Kaj je to ?". "Nevem". Cel avto se je zatresel in čutila sta, da je nekdo na njem. Oba sta utihnila. Vsedla sta se na tla avta. Nista imela nikamor iti. Vedela sta, da je na drugi strani čakal enaki skinwalker od prej. Čakal na svoje maščevanje. Maja je pogledala ključe od avta, ter volan. Nik je to opazil in ji odkimaval, a Maja je bila prepričana. Počasi je začela plezati iz zadnjih stolov do sprednjih. Nik ji je pomagal potiho priti na drugo stran. Vsedla se je pred volan in počasi vstavljala ključe. Avto se je prižgal in skinwalker je od hrupa začel razbijati okna. Maja pa je pritisnila na pedalo in se začela peljati nazaj. "NIIIIIIIIIIKKK.... KERO JE ŽE ZA NAPREJJJJJJJ ????!??!?". " UNLE TMMMM !!!!!!!" ji je odgovoril. Zabila sta se v drevo. Skinwalker je bil pred njima. "Čaki, mam idejo. " je rekla Maja. Prižgala je vse luči od avta. Skinwalker se je začel tresti in počasi plezati po tleh, stran od luči. "Umri, ti jebač ". Skinwalker je nehal plezati in se vlegel na tla. Maja je pritisnila na pedalo in z gumo zapeljala čez njegovo glavo. "To je blo za Tino ". Iz skinwalkerja je začela teči modra tekočina. "Fuuuujj " je rekel Nik.

Z avtom sta sledila poti v gozdu, saj nista vedela kje sta. Ko sta začela skišati krike ljudi, sta se ustavila in začela iskati. V gozdu nista ničesar našla. Kamorkoli sta pogledala sta videla samo drevesa. To je bilo dokler nista pogledala v nebo. "N-Nik..." mu je rekla Maja in pokazala gor. V krošnjah dreves so bili obešeni ljudje. Imeli so odprte trebuhe. Nik in Maja sta dobivala prebliske od tiste noči, dve leti nazaj. Za njima sta slišala Jakov glas, ki jima je govoril "Vama je všeč moja zbirka ?". Na krošnjah so poleg drugih ljudi ležali Jakob, Tina in Tim. Pogledala sta za njima in opazila Jaka, ki je stal pred njima. "A-a-amp-pak ti si mrtu..". "Maja, to ni on. To je skinwalker " ji je govoril Nik. "Ne poslušaj ga Maja, ti veš, da je to vse preveč čudno, ane ?" jo je poskušal prevzeti skinwalker. "Veš kaj, NE. Nik ti si me v to zapletel, ko ti ni bilo treba in ti,", se je obrnila k skinwalkerju, "si mi pokvaril moje življenje. Danes je res nor dan. Lovila me je čudna gospa, skrivala sem se na drevesih, videla sem mrtvega policista, vozila sem avto čez glavo nekega bitja in sedaj, vidim svojega mrtvega prijatelja" se je razjezila Maja. "MAJA, TO JE VSEGA ON KRIV !!!!!" se je zadrl skinwalker. "Ne, on me je rešil. Ti... SI MI POKVARIL ŽIVLJENJE !!!!!!" se je zadrla nazaj nanj. Skinwalker je bil besen in začel teči proti Niku. "POKAZU TI BOM, DA BO BREZ NJEGA BOLJŠE !!!!" je še zakričal. Tik preden je skočil nanj se je Maja postavila pred Nikom.

...
......
"Maja... maja...maja dej no, a me slišiš ?". "N-Nik ?". "O moj bog, Maja. A-a si... ojoj ". "Nik, kva se dogaja ?". Pogledala je naokrog. Ležala je na Nikovih nogah. Imela je praske na trebuhu in kri je izgubljala hitro. "Maja, vse bo vredu, sam do bolnišnice te morva spravit. Dej, drži si tuki. HALOOOOOOO, A ME KDO SLIŠIIIIII !!!!! HALOOOOOOO, PROOOSIIIIMM !!!!!" je v solzah kričal Nik. "N-Nik ? Posluši m-me. "mu je govorila Maja, " pejdi.". "Kaj ?". "P-pejdi. Teč domov p-preden skinwalker p-pride nazaj ". "Kaj... ne,ne,ne,ne,ne,ne....". "Nik, Nik, Nik.... Nik.... Vredu je.....". "Ne". "Nik, hvala ti... da si me obvaroval tud ob najslabših časih... Hvala ti... ker si rešil.... moj.... lajf....". Maji je zadnja kaplica padla iz oči. "Ne, ne, ne, ne.....". "Haloooooooo, a je kdo taaaaaaaaam !!" se je slišalo par metrov stran.

...
"Dobro jutro, Kathinswood ! Danes bomo odgovarjali na par vprašanj in teorij, ki so se dogajale prejšnje leto. Torej, kot že veste, so v gozdu našli polno trupel. Resnično grozen dogodek in vsem, ki so izgubili svoje ljubljene upam vse v najboljše. Še vedno ne vemo kaj in zakaj se je to zgodilo, smo pa dobili par povratnih informacij od policije. Pogrešanega policista so našli v gozdu, ne tako daleč od drugih trupel. Njegov avto je ukradel mladi fant po imenu Nik in njegova prijateljica Maja, ki smo jo na žalost tudi izgubili. Nik sedaj živi svoje življenje v Ljubljani in mislimo, da ga več v tej vasi ne bomo videli. Seveda, kot vedno rečemo, se izogibajte gozdu in raje ostanite doma. V drugih novicah pa..." je govoril napovedovalec.
"Niiiiiikk, prižgi nazaj poročila" mu je govorila njegova mama. "Okeeeeejj, pol grem pa vn". "Ok Nik, sam bod previdn".


Nik je v Ljubljani spoznal nove ljudi in se spoprijateljiv z njimi. V Ljubljani je poskušal pozabiti na vse, kar se je zgodilo v Kathinswoodu. Z novimi prijatelji so se družili, igrali video igre, hodili skupaj v gozd blizu Ljubljane, gledali različne serije in tako dalje. Ampak Nik ni bil nikoli enak po tem, kar se je zgodilo v gozdu pred enim letom. Za vedno si bo zapomnil, kako je tisti dan ubil Majo in pravega Nika. Lahko bi rekli, da je tistega dneva, od pravega Nika, iz gozda prišla samo njegova koža, v njej pa čisto druga oseba.

___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Hvala vam za branje moje zgodbe, a je to na žalost tudi poslov, saj sem se odločil, da si bom vzel malo odmora (več o tem na mojem kotičku). Bom prišel nazaj in če bom imel slučajno (ne dajem nobenih obljub) še kakšno idejo za čisto novo zgodbo, bom začel spet pisati. Težko se je posloviti od vseh teh likov, ampak sem zadovoljen kako se je zgodba končala. Hvala vam vsem za vse komentarje in lajke. Res ste mi polepšali življenje. Vas bom vse pogrešu. Ne pozabte, ostante taki ka ste, pa se poskuste izogibat gozdu.


Čav bav,
Wiglewee123