Živjo! Upam, da se imate v redu kljub karanteni, in uživate. za zbistritev misli sem napisal zgodbo, ki jo prosim preberite.

Emma, Bonnie, Rupert, Daniel in Joanne so že od nekdaj najboljši prijatelji. Bonnie, Daniel ter Joanne so trojčki. Najstarejša je Joanne potem je Bonnie najmlajši pa je Daniel. Emma in Rupert sta tudi brat in sestra, v tem primeru, pa je starejši Rupert. Poznajo se iz vrtca, so sosedje in sošolci ter starši so med seboj prijatelji. Kmalu se bo končalo šolsko leto in skupaj se bodo odpravili na počitnice v London. Vsi že komaj čakajo na to. Medtem, ko bodo v Londonu bodo tam praznovali tudi rojstni dan od Ruperta in Emme (13.7.) ter Joanne, Bonnie in Daniela, (31.7.), proslavili ga bodo v Lohdonu. V muzeju Madame Tussauds (muzej voščenih lutk)pa se bodo slikali zraven svojega najljubšega/najljubše igralca/igralke.
Končno je napočil zadnji šolski dan njihovega 5. razreda. Zbudili so se zelo veseli in vsi v pričakovanju, saj bodo na ta dan odleteli v Anglijo. Oblekli so se v svoja najljubša poletna oblačila ter se skupaj sprehodili do šole. Najprej jim je učiteljica Maggie razložila, da se danes ne bodo učili. Emma, Bonnie in Joanne so potiho zavzdihnile, saj so bile žalostne, da se danes v šoli ne bodo mogle učit, Daniel in Rupert pa sta drug drugemu potiho zašepetala »jes«. V šoli so se potem še veliko pogovarjali, peli , plesali, se igrali… Ob enih jih je prišel iskat Emmin ter Rupertov oče Tom, ki je v prtljažniku avtomobila že imel naložene njihove kovčke, in jih odpeljal na letališče Brnik. Tam so jih že čakali ostali starši. Očeta Tom in Alan sta kovčke odpeljala na letalo, ostali pa so se pogovorili kako je bilo v šoli. Otroci so postali malo živčni, saj se še nikoli niso peljali z letalom. Ura je odbila tri, ter napočil je čas, da se vkrcajo na letalo. Letalo je bilo veliko, belo modre barve, imelo ja kar 100 sedežov in 10 televizorjev, ter 2 stranišči (enega za moške in enega ženske). Usedli so se, in se začeli pogovarjati. Nekaj minut je minilo, nato pa so kar naenkrat v trebuhu začutili rahlo žgečkanje, in vzleteli so. Fantoma se je zdelo super, kot na vlakcu smrti, punce pa so se na začetku bale ter hitro privadile. Med vožnjo so klepetali, starši pa so skoraj celo vožnjo prespali. Na poti, ni bilo turbolenc, in tudi prestopiti na drugo letalo jim ni bilo terba. Prispeli so okoli petih in narahlo pristali, čutilo se je samo manjši tresljaj. Iz letališča so se z dvonadstropnim avtobusom odpeljali do svojega hotela. Vsaka družina je imela svoj hotelski apartma. Tisti dan so se še malo sprehodili in razgledali po Londonu, ki je nanje naredil čudovit prvi vtis, nato pa so se odpravili nazaj v hotel, povečerjali in odšli spat. Naslednji dan se je najprej zbudila družina Felton (oče Tom, mama Evanna, Rupert in Emma) približno pol ure kasneje pa še družina Rickman (oče Alan, mama Katie, Joanne, Bonnie ter Daniel). Odpravili so se na angleški zajtrk (popečen kruh ali toast, jajci na oko ali vmešani jajci, popečena slanina, fižol, klobasice…). Ko so se najedli, umili ter primerno oblekli so se s podzemno železnico odpravili na postajo Kings Cross. Ker so bili vsi otroci oboževalci zbirke knjig Harry Potter so obiskali trgovino peron 9 ¾ in se slikali ob vozičku napol potisnjenemu v zid med peronoma 9 in 10. Pot so nadaljevali z 2 taksijema in prišli do muzeja voščenih lutk Madame Tussauds. Ob pogledu nanj so bili vsi presenečeni, saj je izgledal kot zeleno modra kupola, pod katero je približno 2 metra prostora, da lahko vstopijo noter. Približali so se, otroci vsi navdušeni, da so končno dočakali ta trenutek, ko se bodo lahko slikali zraven igralcev/Joanne zraven pisateljice, po katerih nosijo imena. Vstopili so, pokazali karte, ki so jih rezervirali in naročili preko spleta ter vstopili. Najprej so odšli k lutki znane igralke, ter televizijske napovedovalke Bonnie Wright, nato do Daniela Radcliffa, Emme Watson, Joanne Rowling znano pod vzdevkom J. K. Rowling ter na koncu še do Ruperta Grinta. Odšli so na malico, pojedli sendviče, ki so si jih pripravili v hotelu ter se napotili do voščenih lutk oseb, ki so igrali v filmih o Harryju Potterju. Ravno so zavili v hodnik , kjer so bile razstavljene za ogled, ko so ugotovili, da so izginile. Starši so takoj poklicali uslužbence muzeja, ki niso vedeli, da se je to zgodilo. Poklicali so policijo, ter začeli preiskovati okolico, če bi mogoče opazili ali našli kakšno sled. Družini Felton in Rickman so jim pomagale in Joanne je nekja našla, bil je nekakšen zemljevid. Emma, ki je bila najbolj previdna in skrbna za svoje stvari, si ga je pospravila v skrivni žep, na notranji strani njene rdeče obleke, in zmenili so se, da za zemljevid staršem, uslužbencem muzeja in policistom, ki so pravkar prišli, ne bodo povedali zanj. Glavni policist jim je naročil, da naj odidejo, se jim zahvalil za obvestilo ter pomoč pri iskanju in jim rekel, da bodo takoj izvedeli, če bodo našli kakšno sled, ali še boljše, če bodo našli tatu, ki jih je okradel voščenih lutk. Družini sta se s tem strinjali, in odšli so na sprehod. Slikali so se pred znamenitim Londonskim mostom Tower Bridge, pred ogromnim razglednim kolesom London Eye in znamenitim stolpom Big Ben. Spet je napočil čas, da se odpravijo spat in tako se je drugi dan v Londonu končal. Naslednji dan sta se družini zbudili istočasno. Pojedli so zajtrk, se uredili in odpravili v bljižnji lokal na kavo, pivo in čaj. Otroci so se igrali na igrišču, tako, da so jih lahko starši imeli na očeh, če se komu kaj hudega zgodi. Takrat je Emma (ki je zjutraj na skrivaj prestavila zemljevid v današnja oblačila)iz žepa vzela zemljevid ter ga razgrnila, da so ga videli samo oni (Joanne, Daniel, Bonnie, Rupert in Emma) natančno so ga pregledali, če bi se slučajno kje skrivala past. Bil je star, ter napisan na roko. Zgoraj je pisalo SKLADIŠČE STROGO ZAUPNIH SKRIVNOSTNIH STVARI, »torej, to je naslov«, je zamišljeno rekel Rupert, in s prstom pokazal nanj. »Zagotovo je zemljevid Londona« je dodal, Daniel. Bonnie pa je v zgornjem desnem kotu zraven naslova opazila žig na katerem je pisalo SSZSS, »to gotovo pomeni enako kot naslov, poglejte S-skladišče, S-strogo, Z-zaupnih, S-skrivnostnih, S-stvari,« je še pripomnila. »Torej, če je to zemljevid Londona, moramo najti nekakšno znamenje ali napis, kjer je kratica SSZSS, in pripeljal nas bo verjetno do ukradenih voščenih lutk iz muzeja Madame Tussauds«, je rekla Joanne in vsi so ji pokimali. »Medtem ko smo v Londonu, moramo biti pozorni, če kje vidimo ali najdemo kratico SSZSS, potem uporabimo zemljevid, ki nas bo pripeljal do ukradenih lutk«, na koncu še ponovi Emma. Odločili so se, da za to nalogo, ki je zdaj postala njihova detektivska skrivnost rabijo tudi ime. Bonnie, ki je imela največ idej, je takoj predlagala ime SKRIVNO DETEKTIVSKO DRUŠTVO #NEIZDAMO in ostali so se takoj strinjali z njo. Starši sploh ne vedo o čem se otroci pogovarjajo, mirno jih pokličejo, in se odpravijo naprej po mestu. Sedaj bodo obiskali veliko trgovino bonbonev M&M's. Tam je bilo fantastično! Tako, je minil že tretji dan v Londonu. Vsak dan so si ogledali vsaj eno Londonsko znamenitost: Londonski naravoslovni muzej, Harry Potter studio Warner Bros, muzej Tower, Buckinghamsko palačo… Ob koncu prvega tedna pa je Rupert opazil napis SSZSS v muzeju Tower. Bila je zraven lokala, v katerem so ravno sedeli. Hitro je kratico pokazal še ostalim iz skrivnega detektivskega društva #neizdamo in starše so prosili, če lahko gredo sami na krajši sprehod. Starši so privolili in mamici sta Joanne ter Rupertu začasno posodili svoja telefona, če se jim bo po nesreči kaj zgodilo. Odpravili so se, in ko niso bili več vidni staršem je Emma vzela zemljevid. Razgrnili so ga in se odpravili tja, kjer je bilo narisano, da morajo iti. Sledili so zemljevidu dokler niso prišli do vrat. Na njih ni nikjer pisalo prepovedan vstop ali kaj podobnega zato so vstopili. Prva sta bila Daniel in Joanne, saj sta bila najpogumnejša iz društva #neizdamo. Vstopili so, se spustili po stopnicah navzdol in pred njimi je bila ogromna dvorana polna neuporabne robe. Daniel je zavzdihnil »joj koliko šare«. Rupert, pa ki je imel najboljši vid, je rekel »to ni šara to so stvari iz muzejev povsem svetu, in poglejte, tamle so lutke iz muzeja Madame Tussauds«. S prstom je pokazal v kot na desni strani. In res, tam so bile voščene lutke, pa ne le tiste, s katerimi sta se družini želeli slikat, bile so tudi tiste, ki so izginile že mesece, leta in desetletja prej! Končno so se odločili poklicati starše in jim razkriti njihovo misijo. Starši so poklicali še uslužbence muzeja, ki so poklicali policiste, in policisti so poklicali detektivsko agencijo. Vsi so prispeli v roku desetih minut, saj jim je Daniel, ki je hkrati tudi mojster za mobilne naprave poslal njihovo lokacijo in sliko zemljevida. Družini sta po zaslugi otrok, od policije dobili vsaka po tisoč funtov, od detektivske agencije so jim obljubili, da jim bodo vedno nudili službo, štipendijo in pomoč, od muzeja Madame Tussauds vseživljenske brezplačne vstopnice (tudi za potomce družin Felton in Rickman), ker pa so bile stvari tudi iz drugih muzejev po celem svetu, so imeli povsod po muzejih cenejše vstopnice. Kaj pa tat? Seveda, izvedeli so kdo je tat in ga tudi ujeli, namreč, ko so Joanne, Daniel, Rupert, Bonnie in Emma vstopili, je na stranišču opravljal veliko potrebo (stranišče je bilo v drugem prostoru in vrata so bila zaprta). Družini sta v Londonu ostali še do 1. avgusta in praznovali rojstne dni svojih otrok.

ČEZ DESET LET
Joanne, Bonnie, Daniel, Rupert in Emma bodo kmalu stari enaindvajset. Vsi so se odločili za isti poklic. Detektivstvo seveda! Preselili se bodo v London in začeli delati na Londonski detektivski agenciji. ustvarili si bodo družine in živeli z njimi. Seveda, pa niso pozabili na njihov sedaj najljubši muzej Madame Tussauds. Naredili so si običaj, in vsako leto gredo skupaj vanj pogledati če so uslužbenci kaj spremenili. Letos so naredili voščene lutke vsakega od njih. »Zelo zabavno se je bilo slikati zraven samega sebe«, so rekli vsi naenkrat in planili v krohot.

Upam, da vam je bila zgodba všeč! Prosim, da objavo ''všečkate''.
Lp, #neizdam