Dlje kot sem hodila, vedno bolj sem se začela zavedati, da sem ostala sama v dvorani. 'Pa saj ni možno, da sem edina dobila svojo vlogo?' Ta misel se mi je odbijala v glavi. Živčno sem začela gledati naokoli, da bi se res prepričala, če sem ostala sama. Kar odleglo mi je, ko sem pri izhodu zagledala škratko, ki je izgledala prav tako živčno kot jaz. Mislim, da sva si kar obe oddahnili, da nisva bili edini z najino vlogo. Zdaj me je pa zares začelo zanimati kaj sem dobila, da je tako redko, ker vse skupine, ki so do zdaj odšle so imele vsaj deset članov.

"*i*Zárë!*i*" sem pozdravila, ko sem prišla do izhoda. Oba sta mi odzdravila in odpravili smo se iz dvorane. Hodnik je bil prelep, stene so bile bele barve, na njih so bila medenjačno rjava vrata z majhno strešico nad njimi, ki je bila prekrita z pravim snegom. To me je malo presenečalo, saj smo bili v stavbi, pod zemljo, in tu naj nebi snežilo. Na obeh straneh vrat so iz tal rastla belo-rdeča drevesa v obliki božičnih lizik, nekatera so bila na vrhu zavita, spet druga okrogla. Strop je bil izbočen proti nebu, ni bil iz kamna temveč iz stekla tako, da si lahko videl kako je sneg padal. Prostor pa so spet osvetljevale božične lučke, ki so bile napeljane po drevesih, stenah in celo tleh.

Prispeli smo do največjih lesenih vrat, na katerih se je vilo okrašeno zelenje. Škrat nama je odprl vrata in moje oči so kar zažarele od lepote, ki sem jo uzrla. To je preprosto bila najlepša soba kar sem jih kadarkoli videla. Strop je bil visok vsaj kakšnih 15 metrov, glasba je igrala na ves glas, škratki oblečeni v zeleno in rdečo so hiteli vse naokoli in izvajali svoje naloge. Božične vile so, s svojo belo poltjo in lasmi oblečene v modro-bela oblačila, letele po zraku in ustvarjale kupe snega. Na sredini je stala največja jelka, ki so jo okraševala božična bitja, ki jih še nikoli nisem videla, ampak sem se že učila o njih.

*i*Lûrkai*i* so majhna bleščeča bitja velika kot oreh, ki letajo okoli dreves in nanje spuščajo majhne iskrice, ki se spremenijo v lučke, ko padejo na smreko. *i*Kreshvili*i* to so drobne vile z listnatimi krili, ki letajo okoli drevesa in ustvarjajo majhne okraske, ki se kasneje sami povečajo in padejo na drevo. *i*Zar’dim*i* so bitja iz čiste svetlobe, ki naredijo vrh smreke popoln. Z svojimi rokicami oblikujejo veliko svetlečo zvezdo, angelčka, ali karkoli si zaželijo. *i*Smukkon*i* so majhna zelena bitja, ki živijo med vejami in, ko pride čas božiča skočijo ven in začnejo, premikati in vrteti veje, da drevo izgleda bolj puhasto. *i*Sladkhurji*i* pa iz sladkornega prahu oblikujejo sladkorne palčke, srčke in bombončke za okras.

Česa takega še nikoli nisem videla, vse je bilo magično prav takšno kot mi je mama pripovedovala v zgodbah. Šli smo čez celotno dvorano do stene na kateri je bilo nešteto vrat, nisem imela pojma kako pri božičkovi volji si kdo zapolni kam katera vodijo. Škrat, ki naju je vodil je priklical sladkorni oblak in vsi trije smo stopili nanj. Popeljal nas je do vrat številka 23, odprla so se in nas posrkala vase. Pristali smo v veliko manjši dvorani kot smo bili prej a je vseeno bila zelo lepa.

"*i*Zárë!*i* Jaz sem Thimbar iz Glitterpeaka in vidve sta dobile prav posebno vlogo."
"Ja saj mi je bilo malo čudno, da sva samo dve." je rekla druga škratka, njenega imena še nisem uspela dobiti.
"Po navadi ne dobivamo takšnih nalog, če pa že pa samo enega na leto. Letos pa smo dobili kar dve." nama je povedal. Razgovoril se je še malo o zgodovini tega prostora in nama povedal katere druge vloge bi še lahko dobili. Namreč škorenjčki se odločijo za tri vloge in potem škratki razvrščevalci izberejo tiste katere najbolj potrebujejo.
"Vidim, da sta že kar nestrpni tako, da vama bom povedal kaj sta dobile."
Joj kako mi je odleglo ves čas, ko nama je razlagal sem bila tako neučakana, zdaj pa bom končno izvedela mojo vlogo.

"Cuddels iz Twinklewooda tvoja vloga je Snivor, to je ena redkejših vlog ampak jo krvavo potrebujemo. Verjetno ti sploh ni jasno kaj je t. Torej to je kratica za pomagača snežnih vil. Pomagala boš ustvarjati sneg in hranila čarobni prah. Trenutno imamo samo 39 takšnih škratov in škratk tako, da nam bo tvoja pomoč prišla ravno prav. Danes boš dobila v svojo sobo pismo na katerem bodo vse informacije, ki jih rabilš."
Ne morem verjeti!!! Uspelo mi je priti v to vlogo?! Vsi škratki sanjajo o tem, da bi pomagali snežnim vilam, jaz pa sem to kar tako dobila!!!! Mama bo tako ponosna name. Joj kako sem se veselila jutrišnjega dne.

"Tinsel iz Snowhollow ti pa si dobila vlogo Varsp. To pa pomeni, da si varuhinja skrivnih poti po katerih prihajajo škratki v svojo službo in iz nje. Ljudje nas namreč ne smejo opaziti in izvedeti za nas. Delala boš od večera pa vse do jutra, torej ponoči, čez dan pa boš spala. To je res naporno delo in zato še redkejše kot to kar ima Cuddels." povedal ji je še veliko več informacij nato pa naju napotil v sobe.