*b*NEKAJ DNI KASNEJE *b*

Bila sva še vedno skupaj. Na nek način.
Usedla sva se skupaj med poukom, občasno šla na sprehod, jedla piškote v parku, smejala se istim šalam. A nekaj je izginilo. Nekaj, kar prej nisem znala poimenovati, zdaj pa sem ga čutila jasno kot mrzel veter: gotovost.

Vedno sem bila tista, ki se je prva oglasila. Ki je predlagala, da se vidiva. Ki je pisala sporočila.

In vedno večkrat je odgovarjal s kratkimi »ok«, »se vidiva«, »mogoče«.
Brez smešnih opomb, brez topline, ki sem je bila vajena.

Zvečer sem ležala na postelji in strmela v strop.
»Kaj če… nisva več midva? Ampak samo jaz?« sem tiho rekla v prazno.

*b* NEKAJ UR KASNEJE – V SOBO SE VRNETA CLOE IN ZOEY *b*

»Sophie, lahko te nekaj vprašava?« je resno rekla Cloe, usedla na posteljo in me pogledala naravnost v oči.

»Hm, ja?«

Zoey je sedla zraven nje. »Ne zameri, ampak… ali si prepričana, da je David zdaj res samo s tabo?«

Zamrznila sem. »Kaj?«

»Ne govoriva, da te vara ali kaj takega,« je hitro rekla Cloe. »Ampak nekaj… se ne ujema. Vedno večkrat ga vidiva, kako skriva telefon, ko ga gleda. In danes je šel iz jedilnice takoj, ko se je slišalo, da ga kliče neka punca. Celo Zoey je ujela del pogovora.«

»Rekel je, ‘Ne zdaj, okej? Ne tukaj.’« je dodala Zoey. »In potem pogledal okoli sebe, kot da preverja, če ga kdo opazuje.«

Obema sem gledala v obraz. Srce mi je padlo v želodec.

»Ampak… z mano je še vedno,« sem tiho rekla. »Mislim… saj se dobiva. Pogovarjava se. Samo… malo manj kot prej.«

Zoey in Cloe sta se spogledali.

»Sophie, ne rečeva, da te ne mara,« je rekla Cloe nežno. »Ampak nekaj tu ni čisto iskreno. In če noče reči, da si njegova punca, če se umika, če te skriva… potem morda skriva tudi kaj več.«

»Midve bova raziskali,« je dodala Zoey in si zapela svoj zvezek. »Če ima drugo, bova to našli. In če nima… pa še bolje. Samo… želiva, da veš, kaj se dogaja.«

Nisem vedela, kaj naj rečem. V meni sta se mešala strah in olajšanje. Del mene si ni želel vedeti, drugi del pa si je želel resnico. Kakršnakoli že bo.

*b* NEKAJ DNI KASNEJE – SREDA ZVEČER *b*

Cloe in Zoey sta na skrivaj sledili Davidu po kosilu. Ugotovili sta, da se vsak dan okoli četrte ure umakne iz šole in izgine za približno 30 minut. Ko sta mu enkrat sledili do mestnega parka, sta ga opazili, kako se sreča z neko temnolaso punco, ki ni hodila na našo šolo.

»Objela sta se, Sophie,« mi je rekla Cloe resno, ko sva se dobile na skrivaj v knjižnici. »Ne prijateljsko. Za dolgo. Ona mu je nekaj šepnila, on pa je glavo naslonil na njeno ramo.«

»Nisva še videli dovolj, da bi trdili karkoli, ampak… nekaj je,« je dodala Zoey. »In on ti tega ni omenil. Nikoli.«

Svet se je za hip zamaknil.
David, ki mi ni želel dati besede punca, pa je drugo dekle objemal tako, kot da je že dolgo njegova.

»Hočem ga vprašat,« sem rekla, bolj sebi kot njima.

»Ne sama,« je hitro rekla Zoey. »To moramo narediti pametno.«

***
Evo, nov del!
Lp,
Ravenclawgirl