*i* Prejšnjič: Le zakaj me ravnateljica potrebuje? *i*
***

Potrkam na vrata pisarne. »Naprej.« zaslišim glas od znotraj. Previdno odprem vrata in vstopim. Zagledam veliko mizo prepolno papirjev. »Pozdravljena.« me brezizrazno pozdravi ravnateljica.
»Pozdravljeni.« odgovorim. »Vidim da si nova,« me premeri ravnateljica. »Vidim tudi da nisi iz premožne družine«. Pogledam jo.
»To je šola za otroke premožnih družin,« nadaljuje. »Ne pa za take kot si ti.«
Slednje mi vzame sapo.
»Želela sem ti samo povedati, da moraš biti hvaležna, da si sploh tukaj,« je ravnateljica nadaljevala kot da ni bilo nič.
»Čim,« mi je požugala, »boš povzročala probleme, greš naravnost domov.«
Nekaj trenutkov je zrla vame, nato pa pomignila z roko in me odslovila.

Še vedno šokirana sem vstopila v svojo sobo in šla naravnost v mojo spalnico.
Sedla sem na posteljo in se zazrla v steno.
*i* Zakaj me ravnateljica tako sovraži? *i* sem pomislila.
To kar mi je rekla me je skrajno prizadelo. Menda ne misli, da je denar vse?
Dolgo sem ostala sama z mračnimi mislimi.
Na koncu sem sklenila, da bom se držala zase in ne bom v nobenem pogledu opozarjala nase.

*i* Večer *i*
Po večerji smo s Cloe in Zoey odšle v skupno dnevno sobo. Pogovarjale smo se, igrale namizne igre, Cloe in Zoey sta me celo predstavili nekaj svojim prijateljem.
Vseeno pa sem si čim prej želela v svojo majhno spalnico, se z odejo pokriti čez glavo in se pretvarjati, da sem popolnoma sama in, da sem grozen pogovor z ravnateljico sploh ni zgodil.
Čez čas pa se je Cloe zahihitala: »Poglej, tamle te nekdo gleda.«
Pomignila je k Davidu. Zavila sem z očmi.
»Dajta, no. Nehajta!«
»Če je pa res!« sta mi odvrnili.
»Čez nekaj tednov«

Na šoli sem preživela tednov. Z Davidom se nisva skoraj nič pogovarjala. Danes pa se je zgodilo tole.
15. 12
»Hej, Sophie! Bi šla danes z mano v knjižnico, da bi se učila geografijo?« me je vprašal David. Videti je bil izredno živčen. »O! Hm. No, seveda!« sem odgovorila. Davidu je vidno odleglo. »Super! No, se vidva danes ob 5.00 Sophie!« je rekel že nekoliko bolj sproščeno in odšel. Zdelo se mi je čudno da me prosi da se z njim učim geografijo saj pri tem predmetu ni imel težav. Sploh pa … zakaj ravno mene? Ob 10 do 5.00 sem odšla proti knjižnici. Odprla sem vrata in vstopila v knjižnico. Zagledala sem Davida ki je sedel za eno izmed z miz. A s sabo ni imel nobenih učbenikov. Zagledal me je in mi pomahal.
***
Upam, da vam je všeč!
Jutri izide nov del!
Lp,
Ravenclawgirl