Hey!
Bella je vsa utrujena od prvega dne in z lahkoto ne zaspala. A le kaj ji bo prineslo jutro?
SOPHIE
Ura je bila petnajst čez šest in Bella se je pravnokar bo zbudila. Oblekla se je v svojo obleko in se zavedala, da je v Versaillesu. Čeprav ni njena soba nič kraljevska in razkušna, je Bella vedela, da so se ji izpolnile sanje. Z nasmehom na obrazu je šla do kuhinje. Marielle je pripravljala zajtrk, Anna se je ravnokar z vedrom polnim vode odpravljala gor, Alan je sedel za mizo in bral časopis, Jean pa je le živčno sedel.
"Bella, ne poznaš ure? Petnajst minut si prepozna," je jezno rekel Jean, ko je zagledal Bello.
"Zelo mi je žal," je rekla Bella.
"Jean, to je Bellin prvi dan," je povedala Marielle.
"Naj ti bo, a le za danes," je povedal Jean.
"Bella, odnesi ta pladenj Sophie," je naročila Marielle Belli in ji dala pladenj.
Bella jo je ubogala. Prišla je do vrat in potrkala.
"Najprej," je rekel popačeni ženski glas in Bella je vstopila.
Pred njo je stala punca z dolgimi svetlimi lasmi, oblečena v turkizno obleko. To je bila Sophie.
"Odnesi tja in ne polij," je ukazala Sophie in Bella jo je ubogala.
"Nova si, ne," je vprašala Sophie.
"Da, vaše visočanstvo," je rekla Bella.
"Kakšne mastne lase imaš," je povedala Sophie in se dotaknila Bellinih las.
"Jaz sem hčerka Marie Antoinette in nikoli nimam takih las. Umivanje ti ne bo škodilo," je rekla Sophie.
"Da, vaše visočanstvo," je rekla Bella.
"Morda še ne veš, da okoli mene kar mrgoli fantov. Vsakič ko imamo ples v Dvorani zrcal, plešem z drugim," se je pohvalila Sophie.
Bella je na skrivaj zavila z očmi in odšla. Maria Antoinetta je tako prijazna gospa, njena hčerka pa je katastrofa, si je mislila Bella.