Hi :wave:!
To je zadnji del te zgodbe. Hvala vsem, ki ste jo redno spremljali (obožujem vas 🥰). Nič več nimam reči, samo svetujem vam, da tisti, ki kdaj, ko berete zgodbe jokate, pripravite robčke ...
VSI KONCI NISO VEDNO DOBRI
Bella je vse bolj dvomila v to, da jo ne bodo razkrili. Mislila je, da jo bodo vsak čas obglavili, saj Doris zagotovo ve za njeno laž, da ni ubila Sophie ter da ni kriva, da se je Victor obesil. Zato se je odločila, da napiše sporočilo, ki ga bo pustila v njeni sobi. Vzela je črnilo, pero in list papirja ter začela pisati.
"Živela sem pri gospi in gospodu Dubios, ki naj bi bila moja starša. Šele pri osemnajstih sem odkrila, da pripadam čarovniški rodbini Black. V moji službi na dvoru Versailles sem spoznala Mario Antoinetto, ki mi je zelo prirasla k srcu in svojo ljubezen, moža njene hčerke. Sophie nikoli nisem marala, zato sem jo zastrupila, a nisem se zavedala, da bom s tem sprožila tudi smrt Victorja. Sama sem ga našla na grajskem vrtu, obešenega. Že takrat sem se želela ubiti, vendar me je neznana oseba rešila. Pretvarjala sem se, da noben ne bi posumil, kaj sem naredila. Za vse mi je neznansko žal. A ljubezen me je res zaslepila. Vem, ne zaslužim si živeti. Rada bi spoznala svojo pravo mamo in očeta. Rada bi bila pri njima. In tja, kjer sta tudi onadva, tja sem odšla tudi jaz. Bella Black," je napisala.
Nato je vzela nož in ga zapičila naravnost v njeno srce. Končno je pri njenih starših. V kraju, ki je vedno želela obiskati.