PisalnicaSkrivnosti Belle Black, 42. del
0
Hi :wave:!
To je zadnji del te zgodbe. Hvala vsem, ki ste jo redno spremljali (obožujem vas 🥰). Nič več nimam reči, samo svetujem vam, da tisti, ki kdaj, ko berete zgodbe jokate, pripravite robčke ...
VSI KONCI NISO VEDNO DOBRI
Bella je vse bolj dvomila v to, da jo ne bodo razkrili. Mislila je, da jo bodo vsak čas obglavili, saj Doris zagotovo ve za njeno laž, da ni ubila Sophie ter da ni kriva, da se je Victor obesil. Zato se je odločila, da napiše sporočilo, ki ga bo pustila v njeni sobi. Vzela je črnilo, pero in list papirja ter začela pisati.
"Živela sem pri gospi in gospodu Dubios, ki naj bi bila moja starša. Šele pri osemnajstih sem odkrila, da pripadam čarovniški rodbini Black. V moji službi na dvoru Versailles sem spoznala Mario Antoinetto, ki mi je zelo prirasla k srcu in svojo ljubezen, moža njene hčerke. Sophie nikoli nisem marala, zato sem jo zastrupila, a nisem se zavedala, da bom s tem sprožila tudi smrt Victorja. Sama sem ga našla na grajskem vrtu, obešenega. Že takrat sem se želela ubiti, vendar me je neznana oseba rešila. Pretvarjala sem se, da noben ne bi posumil, kaj sem naredila. Za vse mi je neznansko žal. A ljubezen me je res zaslepila. Vem, ne zaslužim si živeti. Rada bi spoznala svojo pravo mamo in očeta. Rada bi bila pri njima. In tja, kjer sta tudi onadva, tja sem odšla tudi jaz. Bella Black," je napisala.
Nato je vzela nož in ga zapičila naravnost v njeno srce. Končno je pri njenih starših. V kraju, ki je vedno želela obiskati.
To je zadnji del te zgodbe. Hvala vsem, ki ste jo redno spremljali (obožujem vas 🥰). Nič več nimam reči, samo svetujem vam, da tisti, ki kdaj, ko berete zgodbe jokate, pripravite robčke ...
VSI KONCI NISO VEDNO DOBRI
Bella je vse bolj dvomila v to, da jo ne bodo razkrili. Mislila je, da jo bodo vsak čas obglavili, saj Doris zagotovo ve za njeno laž, da ni ubila Sophie ter da ni kriva, da se je Victor obesil. Zato se je odločila, da napiše sporočilo, ki ga bo pustila v njeni sobi. Vzela je črnilo, pero in list papirja ter začela pisati.
"Živela sem pri gospi in gospodu Dubios, ki naj bi bila moja starša. Šele pri osemnajstih sem odkrila, da pripadam čarovniški rodbini Black. V moji službi na dvoru Versailles sem spoznala Mario Antoinetto, ki mi je zelo prirasla k srcu in svojo ljubezen, moža njene hčerke. Sophie nikoli nisem marala, zato sem jo zastrupila, a nisem se zavedala, da bom s tem sprožila tudi smrt Victorja. Sama sem ga našla na grajskem vrtu, obešenega. Že takrat sem se želela ubiti, vendar me je neznana oseba rešila. Pretvarjala sem se, da noben ne bi posumil, kaj sem naredila. Za vse mi je neznansko žal. A ljubezen me je res zaslepila. Vem, ne zaslužim si živeti. Rada bi spoznala svojo pravo mamo in očeta. Rada bi bila pri njima. In tja, kjer sta tudi onadva, tja sem odšla tudi jaz. Bella Black," je napisala.
Nato je vzela nož in ga zapičila naravnost v njeno srce. Končno je pri njenih starših. V kraju, ki je vedno želela obiskati.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pri tem sem res začela kar jokati :cry::cry::cry: prebrala sem vse 42 delov, zgodba je bila kot nekaj resničnega, res sem si vse zelo živo predstavljala, in najbolj žalostno je bilo, ko je Bella naredila samomor, in vedela je, kaj počne. Pač ta zgodba je kot da postala del mene. Hvala, ker si jo napisala.
P.S. moj najljubši lik je Alexandra
Še ena oboževalka Skrivnosti Belle Black,
Amy
P.S. moj najljubši lik je Alexandra
Še ena oboževalka Skrivnosti Belle Black,
Amy
0
Amy Raven (neprijavljena)
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
