Dober večer! Kako hitro teče, smo že na osmem delu dragi bralci! Upam da vam bo všeč! Prilagajam zadnji stavek od prejšnjega dela, da se lažje znajdete.
--------------------------------------------------------------------------------------
Ravno takrat pa je v Melodyjini sobi nekdo potrkal na vrata. Odprla so se, in v sobo je stopila Grace, s knjigo v rokah. Odkašljala se je, nato pa rekla: "Glavna junakinja je ravnokar našla svojo prijateljico mrtvo pred hišo, z razparanim želodcem." Tako kot je ponavadi naredila, ko je včasih šla k sestri, ter komentirala dogajanje v kakšni knjigi, če se ji je zdelo zanimivo.
"Kaj si rekla?" Je vprašala Melody, in se ozrla proti vratom. Dolgi lasje so ji zaplapolali, ter padli čez ramo. V nasprotju s sestro, kateri lasje so bili skoraj vedno speti v čop, je imela Mel svoje lase spusčene ali pa v kitkah če se ji le dalo. "Ej, tale knjiga je moja, vrniti mi jo rabiš, kleptomanka!" Je nekoliko jezno odgovorila.
"Že prav, že prav," je odvrnila z nasmeškom, odložila knjigo na tla, ter stopila čez vrata. Istočasno je to storil tudi njun maček Burger, ki je nato skočil na posteljo, kjer je zaspal. Grace se je sprehodila do mačka, in ga pobožala. "Ali tudi tebi govorijo tiste srhljive zgodbe v šoli?" je mimogrede vprašala sestro.
"Kaj? O čem pa govoriš?" Je presenečno odgovorila nazaj Mel.
"No, moji sošolci so mi že pravili zgodbe o tisti graščini tam na hribu," je rekla in pokazala čez okno sestrine sobe. Točno čez cesto, eno ulico stran, je bil hrib, na vrhu katerega je stala ogromna stara graščina.
"Recimo, da so tam duhovi pa da so ljudje, ki so tam prvotno živeli, umrli zaradi prekletstva, in baje da je nekdo se odločil stikati tam notri, ampak to že potem, ko so vsi ki so tam živeli bili že mrtvi, in je tisti stopil čez vrata, in je takoj umrl."
"Ah daj daj, to so samo zgodbe," je odvrnila, in zamahnila z roko."Samo prestrašiti te hočejo, to je vse."
"Kaj res?"
"Ja. Zdaj pa bi te prosila če lahko greš iz moje sobe, ker želim biti sama."
"Naj ti bo," je odgovorila in šla iz sobe.
Trenutek zatem je Mel odprla brskalnik na telefonu in vtipkala notri poizvedbo za 'Graščina v Ravenwoodu'. Saj ne da je verjela tem zgodbam, samo želela je izvedeti več. Hitro je dobila kar nekaj rezultatov. Večinoma so bile novice, vendar ni bilo nič srhljivega tam. Edina srhljiva stvar, ki jo je našla, je bil podatek, da je družina, ki je živela v graščini, bila umorjena. *i*Tole je zlovešče, a to ne pomeni da je tisto kar sem slišala od Grace, bilo res,*i* se je opomnila.
Naslednje jutro v šoli je tako kot ponavadi bila oblečena vsa v črno, in na sebi je imela svoje najljubše uhane v obliki netopirjev, za razliko od tistih, ki jih je ponavadi nosila. Ravno je odklenila svojo omarico, ko je prišla mimo Amber.
"Jutro, o danes imaš pa druge uhane."
"Ja, sem se odločila za majhno spremembo." "Mimogrede, ali mogoče veš-" je začela, ampak jo je prekinil glas.
"Živjo novinka! Jaz sem Sam, lahko mi pa praviš tudi Samantha." Je veselo pozdravilo dekle na njeni desni. Imela je črne lase, tako kot Mel, le da so bili njeni precej krajši, segajoč le do ramen. Za kovinsko uokvirjenimi očali so se skrivale temno modre oči, take barve kot globoko morje.
"Kako pa je tebi ime?" Je še vprašala, ter se pričakujoče zazrla v Mel.
"Jaz sem Melody, ampak vsi me kličejo Mel."
"O poglej kdo je tu, Wednesday, in še dve, hm, kako naj rečem,... zanimivi osebi." Je pripomnil Jeremy, ki je ravno prišel mimo.
"Ali se mi samo zdi, ali je manj nesramen od tiste kr@ve, ki jo ima za punco?" Je vprašala Sam. "Ah, pozabita, ne odgovoriti na moje vprašanje." Odzdravila je, ter se napotila naprej po hodniku.
"Torej, kaj si me hotela prej vprašati?"
"Zanima me, zakaj je toliko srhljivih zgodb o tisti graščini na hribu, ali so vse to samo urbane legende, ali dejansko verjamete v njih?"
"Ti bom razložila. Torej, leta 1955, so našli vse pripadnike bogataške družine ki je tam živela, mrtve, s sobarico vred. In ker ni bilo nobenega osumljenca, za katerega bi lahko zagotovo trdili, da je bil tam v času umora, in ker so odkrili da je eden izmed članov družine se ukvarjal z nekim čarovništvom ali karkoli je že bilo, so pač nekateri sklepali, da so bili duhovi krivi."
"Rad bi dodal še nekaj, prosim ne hodit tam not, ker je stavba najverjetneje zelo nestabilna, in se lahko kaj komu zgodi." Je rekel nekdo. Amber je zaprepadena strmela v Melody, oziroma nekam za njo.
"Kaj pa je?"
"Connor je rekel tisto. Komaj kdaj spregovori s kom, razen če nekaj rabi, ali pa je nujno."
"Misliš da..." Ozrla se je nazaj, a za njo ni bilo nobenega.
--------------------------------------------------------------------------------------
Ravno takrat pa je v Melodyjini sobi nekdo potrkal na vrata. Odprla so se, in v sobo je stopila Grace, s knjigo v rokah. Odkašljala se je, nato pa rekla: "Glavna junakinja je ravnokar našla svojo prijateljico mrtvo pred hišo, z razparanim želodcem." Tako kot je ponavadi naredila, ko je včasih šla k sestri, ter komentirala dogajanje v kakšni knjigi, če se ji je zdelo zanimivo.
"Kaj si rekla?" Je vprašala Melody, in se ozrla proti vratom. Dolgi lasje so ji zaplapolali, ter padli čez ramo. V nasprotju s sestro, kateri lasje so bili skoraj vedno speti v čop, je imela Mel svoje lase spusčene ali pa v kitkah če se ji le dalo. "Ej, tale knjiga je moja, vrniti mi jo rabiš, kleptomanka!" Je nekoliko jezno odgovorila.
"Že prav, že prav," je odvrnila z nasmeškom, odložila knjigo na tla, ter stopila čez vrata. Istočasno je to storil tudi njun maček Burger, ki je nato skočil na posteljo, kjer je zaspal. Grace se je sprehodila do mačka, in ga pobožala. "Ali tudi tebi govorijo tiste srhljive zgodbe v šoli?" je mimogrede vprašala sestro.
"Kaj? O čem pa govoriš?" Je presenečno odgovorila nazaj Mel.
"No, moji sošolci so mi že pravili zgodbe o tisti graščini tam na hribu," je rekla in pokazala čez okno sestrine sobe. Točno čez cesto, eno ulico stran, je bil hrib, na vrhu katerega je stala ogromna stara graščina.
"Recimo, da so tam duhovi pa da so ljudje, ki so tam prvotno živeli, umrli zaradi prekletstva, in baje da je nekdo se odločil stikati tam notri, ampak to že potem, ko so vsi ki so tam živeli bili že mrtvi, in je tisti stopil čez vrata, in je takoj umrl."
"Ah daj daj, to so samo zgodbe," je odvrnila, in zamahnila z roko."Samo prestrašiti te hočejo, to je vse."
"Kaj res?"
"Ja. Zdaj pa bi te prosila če lahko greš iz moje sobe, ker želim biti sama."
"Naj ti bo," je odgovorila in šla iz sobe.
Trenutek zatem je Mel odprla brskalnik na telefonu in vtipkala notri poizvedbo za 'Graščina v Ravenwoodu'. Saj ne da je verjela tem zgodbam, samo želela je izvedeti več. Hitro je dobila kar nekaj rezultatov. Večinoma so bile novice, vendar ni bilo nič srhljivega tam. Edina srhljiva stvar, ki jo je našla, je bil podatek, da je družina, ki je živela v graščini, bila umorjena. *i*Tole je zlovešče, a to ne pomeni da je tisto kar sem slišala od Grace, bilo res,*i* se je opomnila.
Naslednje jutro v šoli je tako kot ponavadi bila oblečena vsa v črno, in na sebi je imela svoje najljubše uhane v obliki netopirjev, za razliko od tistih, ki jih je ponavadi nosila. Ravno je odklenila svojo omarico, ko je prišla mimo Amber.
"Jutro, o danes imaš pa druge uhane."
"Ja, sem se odločila za majhno spremembo." "Mimogrede, ali mogoče veš-" je začela, ampak jo je prekinil glas.
"Živjo novinka! Jaz sem Sam, lahko mi pa praviš tudi Samantha." Je veselo pozdravilo dekle na njeni desni. Imela je črne lase, tako kot Mel, le da so bili njeni precej krajši, segajoč le do ramen. Za kovinsko uokvirjenimi očali so se skrivale temno modre oči, take barve kot globoko morje.
"Kako pa je tebi ime?" Je še vprašala, ter se pričakujoče zazrla v Mel.
"Jaz sem Melody, ampak vsi me kličejo Mel."
"O poglej kdo je tu, Wednesday, in še dve, hm, kako naj rečem,... zanimivi osebi." Je pripomnil Jeremy, ki je ravno prišel mimo.
"Ali se mi samo zdi, ali je manj nesramen od tiste kr@ve, ki jo ima za punco?" Je vprašala Sam. "Ah, pozabita, ne odgovoriti na moje vprašanje." Odzdravila je, ter se napotila naprej po hodniku.
"Torej, kaj si me hotela prej vprašati?"
"Zanima me, zakaj je toliko srhljivih zgodb o tisti graščini na hribu, ali so vse to samo urbane legende, ali dejansko verjamete v njih?"
"Ti bom razložila. Torej, leta 1955, so našli vse pripadnike bogataške družine ki je tam živela, mrtve, s sobarico vred. In ker ni bilo nobenega osumljenca, za katerega bi lahko zagotovo trdili, da je bil tam v času umora, in ker so odkrili da je eden izmed članov družine se ukvarjal z nekim čarovništvom ali karkoli je že bilo, so pač nekateri sklepali, da so bili duhovi krivi."
"Rad bi dodal še nekaj, prosim ne hodit tam not, ker je stavba najverjetneje zelo nestabilna, in se lahko kaj komu zgodi." Je rekel nekdo. Amber je zaprepadena strmela v Melody, oziroma nekam za njo.
"Kaj pa je?"
"Connor je rekel tisto. Komaj kdaj spregovori s kom, razen če nekaj rabi, ali pa je nujno."
"Misliš da..." Ozrla se je nazaj, a za njo ni bilo nobenega.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tooo, novi del!
Super, izjemno napisano kot vedno, edino mogoče daj majhne začetnice za vsakim premi govorom (sam povem, ker sem opazila, da včasih narediš, včasih pa ne).
Kakorkoli, odličen stil pisanja, lepa uporaba besed, ne razkrijš preveč, pustiš bralce v pričakovanju... super v glavnem.
Komaj čakam na naslednji del!
Definitivna oboževalka te zgodbe,
Cookies
Super, izjemno napisano kot vedno, edino mogoče daj majhne začetnice za vsakim premi govorom (sam povem, ker sem opazila, da včasih narediš, včasih pa ne).
Kakorkoli, odličen stil pisanja, lepa uporaba besed, ne razkrijš preveč, pustiš bralce v pričakovanju... super v glavnem.
Komaj čakam na naslednji del!
Definitivna oboževalka te zgodbe,
Cookies
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey!
Wow, kako napeto. Super stil pisanja, skrivnosti razkrivaš... počasi in skrivnostno - počasi, a dovolj hitro, tako, da je vseeno zelo zanimivo in dbest.
Kar tako naprej!
Sophie Donna
Wow, kako napeto. Super stil pisanja, skrivnosti razkrivaš... počasi in skrivnostno - počasi, a dovolj hitro, tako, da je vseeno zelo zanimivo in dbest.
Kar tako naprej!
Sophie Donna
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
okej sem si uzela cas in prebrala use dele od prvega do osmega in moram rect da sem naudusena. bi pa morda bila vesela ce bi malo bolj dodelala like bi poleg opisa oseb, barve las stila glasbe dodas se kaj, zaradi cesar si jih bo bralec lazje predstavljal, mogoce dodas kaksno frazo ki jo ta oseba res rada uporablja, da samantho locimo od vseh ostalih punc z modrimi ocmi in mel od vseh drugih goth bejb, tako se bo lik, nam bralcem, vtisnil v spomin, se sploh pri mel in connorju bi bila vesela vec detajlov pri videzu (npr. poteze obraza, ton glasu) in osebnosti (npr. priljubljene besede, ponavlajajoča dejanja, gibi (npr. mel si vsakic ko postane nervozna poptavi lase/ grize nohte, take stvari)) enostavno kar hocem da odneses od tega komentarja je da osebam, tudi stranskim dodaj nekaj, kar jih bo naredilo drugacne in posebne, poleg stila in videza, in to opisi, morda da se razlikuje tudi njihov nacin govora, nekateri govorijo bolj v slengu, uporabljajo okrajsevalnice, kletvice, specificne besede res radi uporabljajo. tako bodo liki res edinstveni (v njihovo osebnost in videz dodaj cim vec detajlov!!). drugace pa super zgodba super stil pisanja ravno prav dolgo deli in poleg tega z liki nimam pripomb. (lahko opisujes tudi ozracje npr. hisa je bila mracna, iz viktorijanskih okraskov ba pročelju se je že lupila barva in morda se je mel le zdelo, ampak hišo je obdajala temačna meglica... tako lahko opises vzdusja v vseh prostorih, morda bo pomagalo ustvariti tako malo sarhljivo vzdusje) res pri vsem opisovanju cim vec DETAJLOV!! bom pa rekla se nekaj, Mel me noro spominja nate!
super zgodba nadaljuj tako se naprej in komaj cakam kaj se zgodi v prihodnjih delih! si izjemna pisateljica :)
~ love always, lyn
super zgodba nadaljuj tako se naprej in komaj cakam kaj se zgodi v prihodnjih delih! si izjemna pisateljica :)
~ love always, lyn
1
Hvala za komentar. Iskreno, se tudi meni zdi da bi lahko opisovala boljše, se bom zdaj probala čimbolj potrudit, ker mam težave s točnim opisovanjem zgleda osebe, k nekoga opisujem, si v glavi točn predstavljam kko zgleda a ne znam tega prinest na papir. Ne vem zakaj, pač tko je. Bom izboljšala to lastnost. In ja, nekaj mojih lastnosti je Mel res prevzela po meni.
važno da se trudiš, nihče tukaj ne piše popolno saj nihče tu ni profesionalen pisatelj, važno je da se trudiš, ja stvari je kdaj res težko prenesti na papir.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba
0
Moj odgovor:
girlintrouble
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
help
jst mam fanta in pac je bla ena zabava in pol sva sla v sobo in zacela pac ...sj veste kaj in mi je blo fajn in zj cez en tedn mi je skoz slabo in sm nrdila test in sm noseca stara sm pa 16 ko nj povem starsom
pls help
pls help
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(179)
Srednje.
(132)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
UUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUU!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes