Takoj ko zazvoni zvonec stečem ven. Za mano priteče tudi Alexa. Povabi me, da lahko pridem k njej. Seveda sprejmem povabilo. "Ob šestnajstih?" vpraša. "Ja, lahko" odgovorim. Akademija je od doma oddaljena slabih petnajst minut hoje. Moram pa povedati, da imam zelo lepo pot. Pot me pelje skozi mestne ulice in mimo izložb. Ko sem danes hodila, sem ves čas samo mislila na Alija. Tako je luškan. Ko pridem do doma, mi odpre vrata mama. Zavoham vonj po domači lazanji. Obliznem se in sedem za mizo. Ko pojem, poskusim čim prej odhiteti po stopnicah v sobo, a seveda me starša ustavita z milijon vprašanji. "Kako je bilo na akademiji? Si spoznala novo prijateljico? Ste imeli že danes pouk? Je akademija lepa?" sta oba v en glas govorila. Jaz pa jima samo odgovorim, da sem ob šestnajstih zmenjena z novo prijateljico Alexo pri njej doma. Končno grem lahko po stopnicah navzgor. Grem do svoje sobe in na postelji zagledam Phillipa." Poglešam te sestlica" reče. Zasmili se mi. V prejšnjem mestu, sem ga vedno po šoli počakala pred vrtcem in sva šla skupaj domov, zdaj pa to več ni mogoče. Obljubim mu, da se bom zdaj več z njim igrala. Nasmehne se in odhiti po stopnicah v kuhinjo. Še sama nevem kako bom imela čas za vse, ker akademija za detektive ni tako lahka. Jutri se začne pouk in zagotovo bo kup naloge. Pogledam na uro. Kaže mi, da je že petnajst minut do šestnajstih. Preoblečem se in staršema še enkrat obrazložim kam grem. Sploh nimam pojma kje živi Alexa, zato sem si pomagala z mimoidočimi. Ko končno najdem hišo pozvonim na prelep zloščen zvonec. Odpre mi ženska s prečudovitimi rjavimi lasmi in takoj ugotovim, da je to najverjetneje njena mama. Pove mi, da je Alexa zgoraj. Hodim po stopnicah in pridem v zgornje nadstropje. Na njenih vratih je pisalo POZOR, TUKAJ ALEXA, zato nisem imela težav z iskanjem. Vstopim. Pozdravi me in mi pokaže naj se v sedem na posteljo.