Uvod

Agnes je stala na pomolu in gleda veliko jahto kako odhaja. Jahta Lumos Crawford je začela počasi izginjati v gosti megli, ki se je kljub pozni popoldanski uri vlekla nad morsko gladino, nedaleč stran od otoka, ki ga je tako sovražila. Občutek je imela, da se ju hoče oče znebiti. Nje in njenega zoprnega brata dvojčka. Nekaj časa je stala na pomolu in gledala v prazno meglo, nato pa se je obrnila k njuni prtljagi. Argos je bil že na koncu pomola z večjim kovčkom in nahrbtnikom tako, da ji je ostal samo še manjši kovček. Prijela je za ročaj in ga povlekla za sabo. Pot ju je vodila skozi temačen meglen gozd. V njem je bilo tiho kot v grobu in čeprav je bila tu šele tretjič v življenju, je imela občitek, da tu trpi že odkar pomni. En mesec tu se ji bo vlekel, kot bi bil dolg več let. Poleg tega na tem otoku ni nobenega signala, zato je telefon praktično neuporaben. Preostane ji samo še branje knjig. Z Argosom se je tako ali tako nemogoče družiti.

Po približno dveh urah hoda, sta prišla do prvih vaških hiš. Bile so take kot vse vaške hiše, ki stojijo na otoku odrezanem od sveta. Stare, umazane, majave in grde. Odpravila sta se proti severozahodnem delu vasi. Tam je stala hiša njune babice. Pri njej bosta bivala do konca julija.

"Ooh, končno sta prišla!" je vzkliknila babica takoj ko ju je zagledala pred vrati. "Štiri leta se tako vlečejo, tisti mesec ko smo pa skupaj, pa mine kot blisk!" je kar naprej čebljala.

Temu otoku niso zastonj rekli Skrivnostni otok, čeprav je domačinom ljubše Megleni otok. Ves čas ga obdaja močna in skrivnostna megla in le vsake štiri leta se dovolj zredči, da je mogoče oditi z otoka ali pa priti nanj. Kot že dvakrat prej, je dvojčka Agnes in Argosa oče za rojstni dan odpeljal na ta od sveta odrezan otok k njuni babici. In čeprav se Agnes tega ni zavedala, je tudi njenega brata, ki vedno in povsod najde nekaj za početi, na tem otoku preveval čuden občutek. Četudi sta si na las podobna se niti malo ne razumeta. Takoj si lahko skočita v lase, tudi zaradi čisto brezveznih stvari, kot naprimer muhe v dnevni sobi.

"Jutri bo vajin dvanajsti rojstni dan in pripravila sem vama presenečenje!" je pri - vsaj Agnes se je tako zdelo - nagnusni večerji naznanila njuna babica. "Ju - hu," je zdolgočaseno zazehala Agnes "je to enosmerna vozovnica v London ali pa vsaj wi-fi?"
"To je presenečenje in ne mislim ti ga pokvariti!" ji je odvrnila babica, kot bi bila njena vnukinja stara pet let in bi jo od radovednosti kar razganjalo. Taka pa mračnjaška hčerka bogataša niti nikoli ni bila.
_____________________________________
Hejhoj! Odločila sem se, da na novi pisalnici ponovno objavim svojo zgodbo, da bo cela na enem mestu. Tisti, ki je še ne poznate, upam, da vam je všeč. Mimogrede, nova pisalnica je ZAKON!
Lp, Zajči