hej to je zgodba ki sem jo do zdaj imela le zase in zdaj jo bo delila z vami
»Alexy me iz spanja« po tiho prebudi moj starejši brat Richard »kaj že spet? Ura je pol enih zjutraj!« mu mumljavo odgovorim. On a mi šepne »vem ampak saj veš da…« »kaj?! Da kaj?!« ga zadirčno prekinem »da so lani na ta dan ubili Jeny«
Jeny je bila moja najboljša prijateljica in Rickova punca.
Obula in oblekla sva se ter počasi odšla do temnega, mračnega z meglo prekritega pokopališča. Brata sem prijela za roko in jo močno stisnila Ko sva prišla do groba kjer je bila pokopana Jeny sem si z levo roko pomela oči upala sem da sanjam ampak ne to je bila resničnost. Zadrževala sem solze a nisem zmogla več spustila sem Rickovo roko in se vrgla na kolena zraven slike moje najboljše prijateljice in na ves glas zakričala »zakaj!!!« Rick mi je z roko pokril usta. Pogledal je za sabo in ob tem premaknil svojo roko z mojih ust. Gledal je na vse strani na koncu pa je pogledal mene in z prestrašenim glasom rekel »Alexis beži!« nekaj ga je potegnilo nazaj in tako on kot njegov glas sta tonila v temi.
Vsa prestrašena sem začela teči, tekla sem in tekla in znašla v ulici v kateri je včasih živela Jeny obstala sem in s solznimi očmi pogledala in planila v jok ostala sem brez brata brez osebe ki sem ji Jenyine smrti najbolj zaupala. Odšla sem domov in ko sem bila na pol poti sem dobila občutek da mi nekdo sledi nisem si upala pogledati nazaj ampak sem začela teči do doma. Ko sem prišla do vrat pa sem ugotovila da nimam ključev. Uprla sem se na vrata ki pa se niso hotela odpreti spet sem dobila občutek da je nekdo za mano. Pogledala sem nazaj videla sem le črno zelo hitro osebo nisem videla najbolj razločno. Spet sem se obrnila proti vratom in pred njimi zagledala osebo ki sem jo videla. Zgrudila sem se na ta in obležala pred očmi se mi je zmeglilo.
»Alexy me iz spanja« po tiho prebudi moj starejši brat Richard »kaj že spet? Ura je pol enih zjutraj!« mu mumljavo odgovorim. On a mi šepne »vem ampak saj veš da…« »kaj?! Da kaj?!« ga zadirčno prekinem »da so lani na ta dan ubili Jeny«
Jeny je bila moja najboljša prijateljica in Rickova punca.
Obula in oblekla sva se ter počasi odšla do temnega, mračnega z meglo prekritega pokopališča. Brata sem prijela za roko in jo močno stisnila Ko sva prišla do groba kjer je bila pokopana Jeny sem si z levo roko pomela oči upala sem da sanjam ampak ne to je bila resničnost. Zadrževala sem solze a nisem zmogla več spustila sem Rickovo roko in se vrgla na kolena zraven slike moje najboljše prijateljice in na ves glas zakričala »zakaj!!!« Rick mi je z roko pokril usta. Pogledal je za sabo in ob tem premaknil svojo roko z mojih ust. Gledal je na vse strani na koncu pa je pogledal mene in z prestrašenim glasom rekel »Alexis beži!« nekaj ga je potegnilo nazaj in tako on kot njegov glas sta tonila v temi.
Vsa prestrašena sem začela teči, tekla sem in tekla in znašla v ulici v kateri je včasih živela Jeny obstala sem in s solznimi očmi pogledala in planila v jok ostala sem brez brata brez osebe ki sem ji Jenyine smrti najbolj zaupala. Odšla sem domov in ko sem bila na pol poti sem dobila občutek da mi nekdo sledi nisem si upala pogledati nazaj ampak sem začela teči do doma. Ko sem prišla do vrat pa sem ugotovila da nimam ključev. Uprla sem se na vrata ki pa se niso hotela odpreti spet sem dobila občutek da je nekdo za mano. Pogledala sem nazaj videla sem le črno zelo hitro osebo nisem videla najbolj razločno. Spet sem se obrnila proti vratom in pred njimi zagledala osebo ki sem jo videla. Zgrudila sem se na ta in obležala pred očmi se mi je zmeglilo.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waw kako doro komi čakam na nasledni del!!!Spremljam:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::sparkling_heart::heart_decoration:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
cool
0
Dogy
Moj odgovor:
Sram me je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska in ne znam se odpreti ljudem
Zadnje čase doživljam zelo veliko stisko zarafi pritiska v šoli saj mi nič več ne gre zato so thdi moji treningi odbojke slabši. problem je ker vedno ko se poskušam pogovoriti z ljudmi o mojih čutvih se potem počutim zelo ashamed in me je sram in to obžalujem. zgodilo se je, da sem se zelo slabo počutila na treingu odbojke in je to trener opazil in me vprašal kaj je. vsedla sem se in se z njim pogovarjala in mi je svetoval in pomagal in zdaj se počutim cel čas sramotno pred njim. zahvalila sem se mu 3x a vseeno me je sram in ne vem zakaj samo čudno je, zvija me v trebuhu ker sem mu to povedala. ne vem kako se naj soočim z njim. odbojko treniram zdaj drugo leto in dejansko nikoli nisem izvedela kdaj ima rojstni dan tako da kak je normalen način da vprašam kdaj ma rojstni dan ko bom na samem z njim da se mu zahvalim nekako?
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(38)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(57)
Nič posebnega , že vse vem.
(20)



Pisalnica