Pisalnicasodobna črna ovca#7
7
I love book
Ojla! Nov del! Ooo pa še nekaj, vse kjer so bili namigi so bili v pripis, tako kot danes. Samo, da veste, ker to vpliva na razplet zgodbe.
Poljubček,
I love book
PS: Komentirajte! Veliko bi mi pomenilo!
Dragi dnevnik!
Danes je prišel čas za nekoga, ki smo ga pri tem že omenili. Nathan. Nova priložnost, da te še bolj za sovražim! Pa saj ne, da si tega ne zaslužiš, ker vsi vemo, da si. Ampak, dajmo kaj povedati še o najini skupni preteklosti. kaj praviš? No, tudi, če se ne strinjaš... Vseeno mi je. Tako kot si miti odgovoril takrat se spomniš? Ne? No, ti bom osvežila spomin. Kdorkoli pa to bere, naslednja destinacija, množica. Ali pa, če kako drugače lahko dobiš tisti občutek treme, ko imaš govorni nastop ali avdicijo. Pa pojdimo nekaj mesecev nazaj...
"Srček, saj bo šlo, boš videla samo prepusti se." ta stavek mi je odmeval v glavi med tem, ko sem korakala proti učilnici za glasbo. "Saj veš, da noč zagrinja mi obraz, sicer bi kri mi v lice šinila za to, kar govorila sem nocoj. Rada bi se držala, zatajila besede vse: a proč, zunanja šega! Me ljubiš? Vem, da mi porečeš: “Ljubim!” in bom verjela; toda če pri sežeš, morda izbegneš. Jupiter baje zaljubljenim prisegam se kar smeje.O mili Romeo, če ljubiš, to odkritosrčno mi povj; če misliš, da sem ti le prehitro pridobljena, bom mračna, hladna, ti porečem “ne”,če snubil boš; sicer ne za ves svet."*sem si ponavljala v glavi. Ko sem prvič zališala, da bomo uprizarjali Romea in Julijo nisem bila kot drugi. Vesela sem bila, da bom začutila to ljubezen, tudi, če samo v igri. Besede so me prevzele, in dnevnik lahko rečeš, da sem naivna ampak, če bi kdorkoli začutil verze kot sem jih jaz potem bi razumel. Ta sila, ki ju vleče skupaj se mi je zdela tako neverjetna, spomnim se kako sem si želela samo en tak pogled, ki ga je Romeo namenil Juliji, samo en tak pogled, ki bi bil namenjen meni.
Ko sem prišla na avdicijo sem bila čisto na tleh. Bila sem bleda in najraje bi zbežala od tistih učencev, ki so prišli z istim namenom kot jaz le, da je bila za njih to le avdicija, zame pa... Nekaj več, kot bom zdaj začutila tisti pogled, ki sem si ga tako želela. Ta pogled, ki ga je Matthew namenil Renni. Kot, da si najčudovitejša stvar na svetu in da enostavno ne more dojeti, da je njegova. Da mu nekaj pomeni.
"Ellis in Nathan, vidva sta na vrsti. Ne pozabita, doživeto." je rekla profesorica Conti in naju poslala na oder. "Hej, jaz ne bom igral s to spako! Ne želim igrati, da mi nekaj pomeni!" se je zaslišal stavek, ki me je takrat zadel direktno v srce. Kot nož, ki je ril globlje in globlje dokler mi od znotraj nekaj zlomil. "Nathan, to je grozno. Ampak prav, saj je vseeno Romeo ne more biti tak." je odvrnila profesorica in pokazala na vrata. "Vseeno mi je." je rekel Nathan in mi me pogledal. "Nisem jaz kriv, da me odbija vse na njej." je še rekel in odšel skozi vrata, za katere sem mislila, da mi odpirajo vstop v svet ljubezni.
Nathan, zdaj pa še izziv. Ja, tako je, spet te izzivam. Veš, tisto, kar si zaupal tigrici? Povej to še Janice. Žre te in želim, da trpiš, ko boš doživel mesec ignoriranja iz obeh strani. Tudi iz tiste druge, ker ti nekaj povem:punce se pogovarjajo. In ta novica se bo širila kot požar.
Dnevnik, tebi pa pojasnim nekaj reči. Jaz sem tigrica. Jaz sem tista z internetno svetovalnico, jaz sem tista, ki ve za toliko skritih misli mojih sošolcev. In vsaka bo prišla na površje. Brez moje pomoči, ne govorim jih. Zadržim jih ampak, laž ima kratke noge in na to ne morem vplivati.
Pripis iz dne 14.4.
Dnevnik,za vse bralce tu je še namig. Da vam bo lažje in vas na koncu ne doživi šok.
https://www.google.com/search?q=Črna&tbm=isch&ved=2ahUKEwjnybTC8PLsAhWVOuwKHZyGC3gQ2-cCegQIABAB&oq=Črna&gs_lcp=ChJtb2JpbGUtZ3dzLXdpei1pbWcQAzICCAAyAggAMgIIADICCAAyAggAOgQIABBDOgYIABAHEB46AggpUP04WJlLYIlPaABwAHgAgAHVAYgB6AaSAQUwLjIuM5gBAKABAbABCMABAQ&sclient=mobile-gws-wiz-img&ei=MNunX-fxD5X1sAecja7ABw&bih=735&biw=412&client=ms-android-samsung-ga-rev1&prmd=imvn#imgrc=Af-g_MgkFRp9PM&imgdii=3w0q1bDKTlMKQM
Poljubček,
I love book
PS: Komentirajte! Veliko bi mi pomenilo!
Dragi dnevnik!
Danes je prišel čas za nekoga, ki smo ga pri tem že omenili. Nathan. Nova priložnost, da te še bolj za sovražim! Pa saj ne, da si tega ne zaslužiš, ker vsi vemo, da si. Ampak, dajmo kaj povedati še o najini skupni preteklosti. kaj praviš? No, tudi, če se ne strinjaš... Vseeno mi je. Tako kot si miti odgovoril takrat se spomniš? Ne? No, ti bom osvežila spomin. Kdorkoli pa to bere, naslednja destinacija, množica. Ali pa, če kako drugače lahko dobiš tisti občutek treme, ko imaš govorni nastop ali avdicijo. Pa pojdimo nekaj mesecev nazaj...
"Srček, saj bo šlo, boš videla samo prepusti se." ta stavek mi je odmeval v glavi med tem, ko sem korakala proti učilnici za glasbo. "Saj veš, da noč zagrinja mi obraz, sicer bi kri mi v lice šinila za to, kar govorila sem nocoj. Rada bi se držala, zatajila besede vse: a proč, zunanja šega! Me ljubiš? Vem, da mi porečeš: “Ljubim!” in bom verjela; toda če pri sežeš, morda izbegneš. Jupiter baje zaljubljenim prisegam se kar smeje.O mili Romeo, če ljubiš, to odkritosrčno mi povj; če misliš, da sem ti le prehitro pridobljena, bom mračna, hladna, ti porečem “ne”,če snubil boš; sicer ne za ves svet."*sem si ponavljala v glavi. Ko sem prvič zališala, da bomo uprizarjali Romea in Julijo nisem bila kot drugi. Vesela sem bila, da bom začutila to ljubezen, tudi, če samo v igri. Besede so me prevzele, in dnevnik lahko rečeš, da sem naivna ampak, če bi kdorkoli začutil verze kot sem jih jaz potem bi razumel. Ta sila, ki ju vleče skupaj se mi je zdela tako neverjetna, spomnim se kako sem si želela samo en tak pogled, ki ga je Romeo namenil Juliji, samo en tak pogled, ki bi bil namenjen meni.
Ko sem prišla na avdicijo sem bila čisto na tleh. Bila sem bleda in najraje bi zbežala od tistih učencev, ki so prišli z istim namenom kot jaz le, da je bila za njih to le avdicija, zame pa... Nekaj več, kot bom zdaj začutila tisti pogled, ki sem si ga tako želela. Ta pogled, ki ga je Matthew namenil Renni. Kot, da si najčudovitejša stvar na svetu in da enostavno ne more dojeti, da je njegova. Da mu nekaj pomeni.
"Ellis in Nathan, vidva sta na vrsti. Ne pozabita, doživeto." je rekla profesorica Conti in naju poslala na oder. "Hej, jaz ne bom igral s to spako! Ne želim igrati, da mi nekaj pomeni!" se je zaslišal stavek, ki me je takrat zadel direktno v srce. Kot nož, ki je ril globlje in globlje dokler mi od znotraj nekaj zlomil. "Nathan, to je grozno. Ampak prav, saj je vseeno Romeo ne more biti tak." je odvrnila profesorica in pokazala na vrata. "Vseeno mi je." je rekel Nathan in mi me pogledal. "Nisem jaz kriv, da me odbija vse na njej." je še rekel in odšel skozi vrata, za katere sem mislila, da mi odpirajo vstop v svet ljubezni.
Nathan, zdaj pa še izziv. Ja, tako je, spet te izzivam. Veš, tisto, kar si zaupal tigrici? Povej to še Janice. Žre te in želim, da trpiš, ko boš doživel mesec ignoriranja iz obeh strani. Tudi iz tiste druge, ker ti nekaj povem:punce se pogovarjajo. In ta novica se bo širila kot požar.
Dnevnik, tebi pa pojasnim nekaj reči. Jaz sem tigrica. Jaz sem tista z internetno svetovalnico, jaz sem tista, ki ve za toliko skritih misli mojih sošolcev. In vsaka bo prišla na površje. Brez moje pomoči, ne govorim jih. Zadržim jih ampak, laž ima kratke noge in na to ne morem vplivati.
Pripis iz dne 14.4.
Dnevnik,za vse bralce tu je še namig. Da vam bo lažje in vas na koncu ne doživi šok.
https://www.google.com/search?q=Črna&tbm=isch&ved=2ahUKEwjnybTC8PLsAhWVOuwKHZyGC3gQ2-cCegQIABAB&oq=Črna&gs_lcp=ChJtb2JpbGUtZ3dzLXdpei1pbWcQAzICCAAyAggAMgIIADICCAAyAggAOgQIABBDOgYIABAHEB46AggpUP04WJlLYIlPaABwAHgAgAHVAYgB6AaSAQUwLjIuM5gBAKABAbABCMABAQ&sclient=mobile-gws-wiz-img&ei=MNunX-fxD5X1sAecja7ABw&bih=735&biw=412&client=ms-android-samsung-ga-rev1&prmd=imvn#imgrc=Af-g_MgkFRp9PM&imgdii=3w0q1bDKTlMKQM
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow, nice. Čeprav tale Ellis (sory če sem slučajn dala napačno ime), ma pa res nesrečo v življenju. Midve bi takoj postale prijateljice:)
0
I love book
Hehe, ja res ima nesrečo
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo!
Tvoja zgodba mi je všeč.
:-) (-:
Tvoja zgodba mi je všeč.
:-) (-:
0
I love book
Tnx
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
o, moj bog! Boga!
Zelo dobro pišeš (kot vedno)!
Komaaaaj čakam nadaljevanje,
JustLilly:yum:
Zelo dobro pišeš (kot vedno)!
Komaaaaj čakam nadaljevanje,
JustLilly:yum:
0
I love book
Resss ti hvala!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nice:grinning:
0
yahoo
I love book
Hvalaaaaa
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pa še lajkaw sm ti
0
yahoo
I love book
Tnx
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
