Prejšnjič...
»Bil je nek topel večer in v zraku sem lahko vonjal cvetlice…«

»Pa smo spet tam,« si je sam pri sebi zamrmral Legolas in začel prelistavati knjigo, ki mu jo je zapustila Bistroumna.

BISTROUMNINA DEDIŠČINA #2

Legolas je bil z mislimi še vedno pri knjigi, medtem ko je stal pri stranskih klopeh velike sodne dvorane, ki se je nenavadno hitro polnila. Čisto na sredi pred kraljevim prestolom sta vzporedno stali dve klopi, leva namenjena obtožencu, desna pa izpraševalcu.

Tokrat so za izpraševalca določili uglednega uradnika, ki je bil prisoten tudi že pri večjih zarotah v drugih pokrajinah in je bil znan predvsem po tem, da je rad vrtal v podrobnosti in je želel slišati samo resnico, Sewala iz obrobne pokrajine pri Pušči.

Legolas ni bil prepričan, kako bodo prisotni odreagirali, ko bodo v zatožni klopi zagledali spoštovanega bojevnika. Po šoku, ki so ga doživeli dvorjani, ko so izvedeli, da kralj v svojem gradu 'gosti' nekdaj izgnano sovražno bojevnico, so mnogi začeli dvomiti v odločitve najožjega kroga Vuronovih svetovalcev in njihovega kralja samega.

Kmalu je svoje mesto ob kralju zasedlo že večji del porote*; vsi z učenimi knjigami in dolgimi zvitki v rokah. Sam je tik pred določeno uro sojenja vprašal enega od njih kakšne so možnosti da Doro oprostijo, ta pa mu je prestrašen odgovoril, da ima namestnik ob svojem položaju nedvomno večje možnosti, da jo odnese samo z opozorilom.

Klopi za meščane in ostale manj pomembne podložnike so se čisto napolnile; verjetno jih je večina od njih prišla pogledat sojenje v veliki dvorani iz radovednosti, saj so se tu odvijali le pomembnejši dogodki; sojenja navadnim vilinom ali mesečna srečanja podložnikov so ob lepem vremenu potekala kar na posebej namenjenih dvoriščih s kamnitimi mizami.

To jesen še ni bilo take priložnosti, zato so se ljudje še posebej uredili, dvorjanke so nase navlekle dolge obleke in zapele preozke steznike, možje pa so oblekli suknjiče. Vilinska rasa sicer ni bila znana po prestižu oblačenja, pa vendar priložnosti za to ni zmanjkalo; velikokrat so hiše med seboj tekmovale glede razkošja in dragega orožja, ki so ga posedovali njihovi sinovi.

Princ je stavil, da se bo Auriel prikazala v jahalnih hlačah, in če bo imel srečo si bo celo lase spela v kito in sprala kri z vratu.
Nasmehnil se je svoji ugotovitvi.

-
Vstopila je tik pred začetkom in se postavila v najtemnejši kot v čisto zadnjem delu dvorane. V naslednjem trenutku se je množica razmaknila in naredila prostor kralju in njegovim stražarjem, ki so ponosno korakali mimo vseh klopi do prestola. Za to priložnost si je kralj nadel zeleno ogrinjalo s črnimi vzorci in srebrno zaponko jelena na pasu, na glavi pa je imel krono.

Skozi stranska vrata sta dva bojevnika pripeljala Doramirja in ga posedla v levo klop. Po prostoru je legla osupla tišina; ljudje so se spogledovali med seboj, si šepetali in nato začeli s prstom uporniško kazati na moža, za katerega je slutila, da je bil zasliševalec.

Tudi brez vsega hrupa je po pogledih ljudi vedela, da so Doramirja imeli za svojega; v srcih ljudi je bil dobro zapisan, tako kot je bila ona nekoč ljubljenka Serafskega kraljestva. Nekako je uspel dvorjane prepričati, da je vse počel v dobro kraljestva in da je nedolžen, s tem pa poroti olajšal delo, saj si je že pridobil glas ljudstva.

Kralj je dvignil roko in vsi so utihnili. Eden izmed članov porote je vstal in razvil svoj pergament.

»Kralj s poroto pravnomočno pooblašča Sewala, prvega nosilca imena v svoji rodbini, da prevzame vlogo izpraševalca.«

Vsi člani porote so vstali, odložili knjige in pisala ter položili roko na srce.

»Porota se zavezuje, da bo pravično in verodostojno odločala o usodi obtoženega Doramirja Vaayuna četrtega nosilca imena v svoji rodbini in namestnika enega izmed poveljnikov kraljeve garde, princa Legolasa Zelenolistega…«

Tokrat malo več opisovanja, da si lahko predstavljate, kakšno je izgledalo sojenje, v naslednjih delih bo malo več napetosti...

In še glede Easter Egga: Najbolj se je približala dragon girl (nova bralka, ki jo prav lepo pozdraljam ), napisala je, da bi bilo lahko v reku. Poznate Igro prestolov? ( https://sl.wikipedia.org/wiki/Igra_prestolov_(TV-serija) ), no, rek 'Zima prihaja' (ang. Winter is coming) je ena izmed najpogostejših fraz omenjena v knjigi in je tudi 'geslo' (moto) ene od družin, okoli katere spremljamo dogajanje. Več o reku bodo raziskovale naše osebe v prihodnjih delih, saj jim ta ne bo dal miru .

Knjiga ima kar težko tematiko, vendar jo toplo priporočam predvsem starejšim bralcem (uradno nekako 15+, pa vendar lahko tudi pri 13 - 14 letih )

*Del sodišča, ki odloča ali je obtoženec kriv ali ne