Tale del pa posvečam osebici Me, ker zavzeto komentira pod vsak nov del in navija, da bi tole enkrat postala knjiga. Hvala ti.
Zate ekstra dolg del, mislim, da žal zadnji ta teden, kot zanimivost pa naj povem, da smo že čez 22 strani v Wordu. Waw! Nikoli si nisem mislila, da bom tako dolgo pisala.

»Zakaj bi gledal, saj vem kje hodim,« ji je odvrnil in takrat se je zavedla, kakšne sposobnosti premore vilinski princ.

Šele ko sta se pridružila ostalim je ugotovila še eno stvar: naučila se je zaupati vilinu.

PREDORI #4

Poslušala je bučanje slapa in vdihovala vlažnost, ko je vsake toliko časa voda poškropila skalo na obrobju na kateri je sedela. Vilini so, tik ob njej, smolo greli na žerjavici, da bi z njo skupaj zlepili bakle, s katerimi so nameravali vstopiti v Predore. Kadar je druščina tako zbrana na kupu, se velikokrat začnejo zanimivi pogovori, in tudi tokrat ni bilo izjeme; ob loščenju nožev in lokov se je vnela debata.

Na začetku je ni pretirano zanimalo o čem je govora, ko pa se je zaslišalo glasno zbadanje in smeh, je le prisluhnila.

»Tako torej, Wyatt,« je preveč dramatično rekel Legolas, »gledaš za drugimi, doma pa te čaka Avery. Kakšen mož pa si?«

Zasmejali so se.
Wyatt je le skomignil z rameni, a je na mesto njega princu vrnil Garel.

»Kaj boste Vi govorili, visočanstvo, ko pa Vam lepotica Marlene dvori že kar dolgo časa. Tudi vašemu očetu je dekle neznansko všeč.«

Ko je povedal svoje mnenje, se je zazrl v žerjavico, kot bi mu bilo nerodno, da je očitke navrgel prestolonasledniku, ter se spraševal kako bo ta odreagiral.

»Vem, da je očetu všeč,« je začel Legolas, »Marlene je lepo dekle.«

Se je iz slapov pravkar dvignila vroča para, ali se ji je samo zdelo? Noge je spodvila k sebi in se obrnila stran, v smer vode, a je še vseeno poslušala pogovor naprej.

»Lepo, a lahkomiselno. Lepota je marsikdaj varljiva,« je nadaljeval, »lahko pod seboj skriva nežno dušo, ali pa bode, kot satan.«

Zmrznila je. Ji je pravkar navrgel opazko?

»Kot ona,« je položaj poslabšal še Wyatt, »kaj pa ona sploh ve o ljubezni?«

Sunkovito se je obrnila in ga strupeno pogledala. »To je nesmisel.«

Nič niso rekli, zato je nadaljevala. »Ljubezen ne obstaja. Vsaj zame je nehala obstajati že davno nazaj.«

»Kdaj?« je vanjo vrtal Garel.

Kot bi si želel, da se reši dolgih verig, ki so se zbirale v njej, kadar se je govorilo o tej temi. Požrla je cmok, ki se ji je naredil v grlu. Naj pove. Saj bo v vsakem primeru v roku nekaj dni umrla, stvar pa bi šla z njo v grob.

»Dolgo nazaj je obstajala oseba, ki sem jo imela res zelo rada. Pa me je zapustila. Tako,« je povedala, »konec zgodbe. Kako dramatično.«
Če je mislila, da bo vse skupaj izpadlo smešno, se je zmotila. Druščina je ostala tiho.

»No, če bi bil jaz ta oseba,« je Dora začel z njegovim bedastim nasmeškom na obrazu, »bi te zagotovo zapustil.«

Nekdo je zajel sapo. Njej pa je zavrelo. Še preden je uspel Dora pomežikniti, je bila že na pol poti do njega. Na mestu bi ga ubila, če nebi Wyatt skočil do nje in jo vlekel za ramena nazaj.

»In zato,« je sopeče rekel Wyatt, ko jo je komaj držal, »sem glasoval, da jo zavežemo ob drevo.«

Spravili so jo na tla in ji ponovno zavezali roke in noge.

»Legolas,« je strupeno rekla Auriel, ko se je umirila, »zdaj pa bi bil pravi čas, da izpolniš svoj del dogovora.«

Zbegano so se gledali, dokler ni princ vstal in zvlekel Doro na noge. Ta je od presenečenja izbuljil oči in že naslednji trenutek se je znašel na robu, kjer je stala skala na kateri je prej sedela.

»Oprosti, prijatelj,« mu je razložil vilin, »res sva se tako domenila.«

S temi besedami ga je z brco poslal v vodo, da je poškropilo na vse strani in Dora še najmanj ni vedel kaj se dogaja. Še preden bi ga lahko tok reke ponesel kam daleč, je prilezel na kopno in se smrtno resno zastrmel v Legolasa. Voda mu je curljala od vsega telesa, da je izgledal kot polit kužek, v skoraj dobesednem pomenu besede.

»Hudičev dogovor? Izpljuni že.«
Drugi so ostrmeli, češ, s kakšnim tonom je govoril z princem, ta pa se ni prav nič obremenjeval s tem.

»Recimo, da je predlagala, da nam ne bo pobegnila, če te ob vsaki grdi opazki, ki bo letela nanjo, brcnem v mednožje,« je lahkotno povedal, kot bi se pogovarjali o vremenu.

Drugi so se zasmejali, ko ga je Dora zgroženo pogledal.
»In ti si pristal?«

»V tvoje dobro,« je smrtno resno povedal Legolas, ko pa so se ostali spet zasmejali pa z nasmeškom dodal: »Da se naučiš lepega vedenja.«

Druščino je popadel nov val smeha, le Dora je glasno zaklel in se odpravil stran.

-----

Bravo, prebili ste se do konca te objave! Kar lahko pomeni dvoje: ali ti je bilo všeč ali pa se samo doma tako dolgočasiš .
Komentiraj!