*roza*5. poglavje — Čudni pogledi*roza*

Naslednje jutro sem bila tako utrujena, da sem skoraj zaspala medtem ko sem si delala čop.

Cele noči sem razmišljala o Niku.

Kar je bilo res glupo, ker sem ga poznala manj kot dva dni.

Ampak tisti pogovor pred vrati mi ni šel iz glave. Pa način, kako je izgledal zunaj na parkirišču. Čisto drugačen kot v šoli.

Ko sem prišla na hodnik, je bilo že glasno kot vedno. Nekdo je igral muziko iz telefona, eni so sedeli po tleh pri omaricah, drugi pa se drli čez cel hodnik.

»Hej.«

Obrnila sem se.

Nina.

Danes je imela lase spete v neurejeno figo in v roki kavo, ki je očitno ni bila njena prva.

»Ti zgledaš mrtva,« je rekla.

»Hvala.«

Rahlo se je zasmejala.
»Navadi se. Ta šola ubija ljudi.«

Skupaj sva šli proti učilnici in prvič sem imela občutek, da mogoče ne bo tako grozno bit nova tukaj.

Dokler nisem začutila pogledov.

Tia in njeni prijateljici sta stali pri omaricah nekaj metrov stran.

In gledale so mene.

Ne tisto normalno “kdo je nova punca” gledanje.

Bolj… zoprno.

»A sem si nekaj polila po majici?« sem tiho vprašala.

Nina je na hitro pogledala proti njim in potem spet mene.

»Ne. Samo Tia je pač taka.«

»Taka kako?«

Za sekundo je oklevala.

»Rada ima pozornost.«

Točno takrat je mimo nas prišel Niko.

In prisežem, vse tri so ga pogledale isto sekundo.

On pa je samo na hitro prikimal Nini.

Potem je pogledal mene.

Samo za sekundo.

Ampak očitno dovolj dolgo, da je Tia to opazila.

Njen izraz se je takoj spremenil.

»Nikola,« je rekla sladko in ga prijela za roko.

Preveč sladko.

On je pogledal njo, potem pa spet mene.

In ne vem zakaj, ampak v zraku je bilo nekaj čudnega. Nek občutek, da se dogaja nekaj, česar jaz še ne razumem.

Potem pa se je ena od Tinih prijateljic nasmehnila in dovolj glasno rekla:

»Nova je kar pogumna.«

Namrščila sem se.
»Kaj naj bi to pomenilo?«

Tia je samo skomignila.

»Nič. Samo… nekatere punce ful hitro dobijo ideje.«

Aha.

Torej smo že tukaj.

Niko je zavzdihnil.
»Tia, dej nehaj.«

Ampak ona se je samo nasmehnila, kot da ni rekla nič takega.

Mene pa je začelo rahlo jezit.

Ker nisem naredila popolnoma nič.

In iskreno? Sovražila sem ljudi, ki so se obnašali, kot da so boljši od vseh ostalih.

Zazvonilo je.

Vsi so se začeli premikat proti učilnicam, jaz pa sem še vedno čutila Tiin pogled na sebi.

*roza*se nadaljuje............*roza*