Sreča v roki 1. del
1
hej odločila sem se da bom napisala novo zgodbo in z imenom sreča v roki upam da vam bo všeč.
Začelo se je nekega dne ,ko smo se z starši preselili v nov kraj in dom bilo je seveda vse drugače saj sem pogrešala svoj dom in svoje sošolce čeprav sem jih težko zapustila sem prebolela. Ko smo razpakirali vse kovčke in škatle smo si oddahnili in počivali že takrat pa mi je mami povedala da se bom prepisala na novo šolo bila sem seveda maalo žalostna ,ker sem zapustila svoje sošolce ampka sem rekla sreča je v moji roki. Ko sem zaprla za seboj vrata je bil preko ceste nek fant mislila sem ,da je prehodil a kakorkoli bila sva soseda in kot sosed mi je razkazal sosesko in zaželel srečo v šoli in nasplošno. In sledil je dan D ali kako se že reče aha šola ! bila sem seveda vsa zmedena kam iti in kako nato pa je do mene prišel sosed in vprašal ali grem v šolo in sem mu odgovorila ja grem v šolo kaj tudi ti hodiš v isto šolo seveda da hodim lahko greva skupaj da ti ne bo nerodno . No kako to da si se preselila sem v to sosesko me je vprašal ah dolga zgodba oh nisem se ti predstavil sem Leon me veseli Leon jaz sem Eva . Ko sva prispela pred šolo me je najprej predstavil fantom in sošolkam seveda sem jih vse pozdravila in oni mene nazaj bila sem najbolj vesela ,da so prijazni do mene in ,da niso glasni . Nato pa je sledila 1. ura in seveda mogla sem se predstaviti pred razredom uf to pa njabolj sovražim zato ,ker se vedno zataknem ali kaj drugega povem in kar dobro mi je šlo sem že mislila da bo šlo zelo slabo na koncu pa je bilo vse super. Tako so minile potem šolske ure in Leon me je pospremil domov do vrat in to je mami videla in vprašala kdo pa je ta prijazen fant in sem odgovorila mami to je Leon uuuu ni le prijazen ampak tudi lep za tebe mami! okej okej sem že nehala . Ah kaj vse te naši starši mislijo samo na ljubezen. Nato se je bližal večer in sem razmišljlala kako je bilo danes v šoli in v unem fantu.
hej pikovke in pilovci to je moja čisto sveža zgodba če vam je všeč napišite pod komentar ta teden nisem najboolj dosegljiva kajti imam obveznosti za šolo tako ,da ko bo piršel 2 del ven vam sporočim . Pa brez zamere lp Mateja
Začelo se je nekega dne ,ko smo se z starši preselili v nov kraj in dom bilo je seveda vse drugače saj sem pogrešala svoj dom in svoje sošolce čeprav sem jih težko zapustila sem prebolela. Ko smo razpakirali vse kovčke in škatle smo si oddahnili in počivali že takrat pa mi je mami povedala da se bom prepisala na novo šolo bila sem seveda maalo žalostna ,ker sem zapustila svoje sošolce ampka sem rekla sreča je v moji roki. Ko sem zaprla za seboj vrata je bil preko ceste nek fant mislila sem ,da je prehodil a kakorkoli bila sva soseda in kot sosed mi je razkazal sosesko in zaželel srečo v šoli in nasplošno. In sledil je dan D ali kako se že reče aha šola ! bila sem seveda vsa zmedena kam iti in kako nato pa je do mene prišel sosed in vprašal ali grem v šolo in sem mu odgovorila ja grem v šolo kaj tudi ti hodiš v isto šolo seveda da hodim lahko greva skupaj da ti ne bo nerodno . No kako to da si se preselila sem v to sosesko me je vprašal ah dolga zgodba oh nisem se ti predstavil sem Leon me veseli Leon jaz sem Eva . Ko sva prispela pred šolo me je najprej predstavil fantom in sošolkam seveda sem jih vse pozdravila in oni mene nazaj bila sem najbolj vesela ,da so prijazni do mene in ,da niso glasni . Nato pa je sledila 1. ura in seveda mogla sem se predstaviti pred razredom uf to pa njabolj sovražim zato ,ker se vedno zataknem ali kaj drugega povem in kar dobro mi je šlo sem že mislila da bo šlo zelo slabo na koncu pa je bilo vse super. Tako so minile potem šolske ure in Leon me je pospremil domov do vrat in to je mami videla in vprašala kdo pa je ta prijazen fant in sem odgovorila mami to je Leon uuuu ni le prijazen ampak tudi lep za tebe mami! okej okej sem že nehala . Ah kaj vse te naši starši mislijo samo na ljubezen. Nato se je bližal večer in sem razmišljlala kako je bilo danes v šoli in v unem fantu.
hej pikovke in pilovci to je moja čisto sveža zgodba če vam je všeč napišite pod komentar ta teden nisem najboolj dosegljiva kajti imam obveznosti za šolo tako ,da ko bo piršel 2 del ven vam sporočim . Pa brez zamere lp Mateja
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Mi je vsec sam premi govor pis tko da se ve kdo kej rece, loh dialog, k mas velik tega.
lp
lp
1
c🍪🍪kie
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(147)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)






Pisalnica